Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka in naravna parfumeristka, umetnih dišav ne prenaša najbolje. »So zelo agresivne – kot glasen inštrument pohodijo vonj določenega trenutka,« pravi sogovornica in kot primer izpostavi zagotovo vsem že doživeto vožnjo z dvigalom, v katerem se je pred tem vozil nekdo, ki je cenen parfum nanesel brez občutka za mero.
Skladna simfonija
Sodobni parfumi so posebna zgodba, parfumske surovine so večinoma ustvarjene v laboratoriju, mogoče jih je replicirati in so v večini primerov bolj poceni kot naravne. »Sestavine za parfum, ki stane 100 evrov, so vredne zgolj 3 evre, ostalo je strošek embalaže, reklame,« je povedala sogovornica in dodala, da mnoge tovrstne dišave sicer verodostojno oponašajo naravne, zato milo za roke diši po vrtnici, čeprav v njem ni vrtnice. Zato pa je izdelovanje naravnih parfumov veliko več kot le umetnost. Potrebnega je ogromno znanja in izkušenj, a brez navdihujoče ideje in zgodbe, kot meni Ličinova, seveda ne gre. »Meni osebno je delo parfumerja zelo ustvarjalen in meditativen proces. Če bi me nekdo opazoval ob tem samotnem delu, ne bi imel kaj dosti videti. Žensko s stekleničkami, pipetami in čašami, ki ovohava parfumske lističe, nanje nekaj kaplja in si zapisuje. Navznoter pa se zgodi vse živo, nekakšno 'skladanje simfonije', ko skušaš najti zanimive kombinacije dišav in rastline s celega sveta zložiti skupaj v pravih razmerjih.« Zagotovo pa je cilj, da je končni vonj lep, zaokrožen, da te nagovori, sproži neki občutek, stanje duha.
Brez umetnih dišav
V naravnih parfumih uporabljamo različne aromatične snovi, ki so pridobljene iz naravnih virov, večinoma iz dišečih rastlin: eterična olja, absolute, kodestilate, CO2-ekstrakte, tinkture, hidrolate… V takšnem povsem naravnem parfumu ni umetnih dišav ali konzervansov in to je tudi eden izmed razlogov, da so čedalje bolj popularni – ker je sedaj eko, bio in zdravo postalo pravi trend. »Tudi sama zelo rada vzgajam, nabiram in predelujem rastline, vendar bolj za svoj užitek, za potrebe naše družine in v edukativne namene. Če bi želela pridobivati eterična olja v zadostnih količinah, bi se morala ukvarjati s kmetovanjem, ker v ta namen potrebujemo velike količine rastlin.« Poleg tega parfumerji uporabljamo tudi dišeče materiale iz rastlin, ki pri nas ne rastejo in prihajajo iz vseh koncev sveta, in te seveda kupimo od drugod.
Sogovornico, za katero je bil povsem naraven korak, da je svoje aromaterapevtsko delo razširila tudi na področje naravne parfumeristike, zadnje leto obsedajo težji, zemeljski vonji – tako imenovani spodnji toni v parfumerskem žargonu. Na primer brškin v vseh oblikah, tako eterično olje kot absolut. Brškin je nizek smolast grmiček, ki raste v mediteranskem območju, tudi Hrvaška ga ima veliko samoniklega po otokih. »Morda v teh nenavadnih koronskih časih, ko je družbena ureditev tako nepredvidljiva in ne vemo, v katero smer jo bo ubralo človeštvo, še bolj potrebujem vonje smol, lesa in korenin. Brškin, mira, bosvelija, benzojevec, jelka, bor, narda, hrastov lišaj,« je povedala sogovornica, ki pa se ni ustavila. »Zelo všeč so mi tudi eterična olja različnih vrtnic, če jih seveda zdestilira nekdo, ki ve, kaj početi s temi nežnimi cvetovi. Pa nagelj, iris, neroli, tobak, žajbelj, privlačiti me je začela tudi pelargonija, ki me je prej živcirala. Poletja si seveda ne predstavljam brez citrusov, poprove mete, limonske trave.«
Pestra parfumska paleta
A če želimo ustvariti parfum, vsekakor potrebujemo predznanje, saj moramo vedeti na primer, kateri dišeči materiali so primerni za izdelavo parfumov in kako prepoznati kakovost. Poleg tega moramo prepoznati snovi, ki so varne za kožni nanos in v kakšni koncentraciji, poznati moramo tudi potencialna tveganja, na primer draženje in fototoksične reakcije. »Ta in podobna znanja so neizogibna, še preden se sploh lotimo parfumerske obrti, torej umeščanja posameznega materiala v svojo parfumersko paleto, preizkušanja kombinacij z drugimi materiali in podobno,« je povedala Ličinova. Razložila je, da običajno parfume gradimo od spodaj navzgor, torej najprej sestavimo spodnji akord, ki je sestavljen iz najbolj obstojnih dišav in na koži traja najdlje. Nato sestavimo srednji in nazadnje zgornji akord, ki je najbolj hlapen in je ob nanosu naš prvi stik s parfumom. Podobno kot začnemo hišo graditi pri temeljih. Lahko pa se procesa lotimo tudi drugače, na primer tako, da parfum spletemo okrog točno določenega vonja, ki nas vznemirja. »Če pa imate recimo zelo dobro eterično olje vrtnice, si lahko naredite svoj parfum, tako da daste v 5-ml stekleničko do 10 kapljic eteričnega olja vrtnice, jih pomešate z oljem jojobe in že imate svoj parfum.«
Parfumeristika je trdo delo
Naravni parfumi so bodisi alkoholni bodisi oljni. Alkoholni so ustvarjeni s pomočjo alkohola, v katerem so raztopljene dišeče snovi. Pri oljnem parfumu so dišeče snovi raztopljene v maščobni osnovi, običajno v jojobi. Oljni parfum je lažje ustvariti kot alkoholnega, ker oljni že ob izdelavi razvije skoraj dokončni vonj. »Meje med posameznimi parfumerskimi materiali so v maščobni osnovi nekako zabrisane, zmehčane, parfum je mehkejši in zaokrožen že sam po sebi. Pri alkoholnem parfumu pa se končni vonj razvija dlje in po dveh mesecih diši drugače kot ob nastanku. Vse napake, neskladja, šumi, prepadi med sestavinami pri alkoholni osnovi bolj pridejo do izraza, zato je treba poiskati prave proporce,« je povedala sogovornica in dodala, da za lep alkoholni parfum potrebujemo več znanja in potrpežljivosti kot za oljni parfum. Tudi zato Ana Ličina že vabi na sejem Narava-Zdravje, ki bo konec oktobra v Ljubljani, da poduhate naravne parfume iz Portugalske, Nizozemske, Avstralije, Slovenije, Hrvaške, Turčije in od drugod. »Smo namreč v procesu ustanavljanja mednarodnega parfumerskega združenja Dišeči podpisi (Fragrant Signatures Association), pod okriljem katerega poteka jesenski dogodek.
