Predstavniški parlamentarni sistem je v svetu uveljavljen kot nenadomestljiv in najdemokratičnejši način upravljanja držav (in sveta). Toda ta sistem zagotavlja le legalnost, in to tudi tedaj, ko gre za njegovo zlorabo. Legalnost odločitev, s katerimi so upravljane države, ne zagotavlja materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalcev. Pričakovanja državljanov, da bi dočakali naprednejši sistem upravljanja držav, so upravičena, vendar skoraj niso uresničljiva.
Javnosti se ponujajo različne rešitve. Vse skoraj brez izjem se lotevajo sprememb volilnega sistema. Pogoji, s katerimi bi pri upravljanju držav zagotavljali legitimnost odločitev, pa so prezrti. Za kaj gre? Prave odgovore najdemo v razlagi, da dejansko vedno odloči (že) tisti, ki pripravlja oziroma obvladuje proces oblikovanja odločitev, ne pa organ (parlament), ki končno formalno potrjuje oziroma glasuje o predlaganih odločitvah. Organizacijska znanost tudi navaja, da je stopnja svobode pri izbiri odločitev najvišja prav na samem začetku procesa odločanja. Minimalna ali skoraj ničelna pa na koncu, to je tedaj, ko se odločitve formalno sprejemajo.
Zakaj pri uveljavljanju legitimnosti odločanja ni napredka? Ker legitimnost omejuje ali celo odpravlja (absolutni) oblastni monopol političnih strank v sistemu predstavniške demokracije. Gospodarske in politične elite vztrajajo pri sistemu posredne, predstavniške demokracije, ker predstavlja idealne pogoje za razmah neoliberalne politike. Ta služi interesom manjšine in škoduje večini prebivalstva. Razmerje med revnimi in bogatimi, opisano z obrazcem 1:99, je prava podoba učinkov legalnosti, ki jo zagotavlja predstavniška demokracija.
Na evropsko komisijo, bivšemu predsedniku Junckerju, je bilo posredovanih več javnih pobud za dograditev sistema predstavniške demokracije. Pričakovano, a odziva ni bilo nobenega. Še vedno poslušamo izjave evropskih politikov o nepogrešljivosti (predstavniške) demokracije, o potrebi po legitimnosti odločanja pa molčijo. Flamski zgodovinar dr. David Van Reybrouck je kot rešitev predlagal uporabo orodij posvetovalne demokracije. V sistem predstavniške demokracije bi z orodji posvetovalne demokracije vnesli neposrednost odločanja. Takšen način odločanja bi pomembno prispeval k uresničevanju blaginje prebivalstva.
Uporabi posvetovalne demokracije nasprotujejo v prvi vrsti politične stranke. Zakaj? Demokratizacija procesa odločanja z vstopom državljanov na polje oblikovanja zakonskih rešitev odpravlja strankarski monopol in s tem tudi moč in vpliv (vodstev) političnih strank. Kaj je svetu (slabega) prinesel neoliberalizem v okolju predstavniške demokracije, vidimo vsepovsod. Zakaj ne bi ob razmislekih o energetski prihodnosti Slovenije preizkusili orodja posvetovalne demokracije? Z naključnim izborom bi morali sestaviti reprezentat, skupino državljanov, ki bi skupaj s strokovnjaki in politiki (po)iskala verodostojne odgovore tudi glede drugega bloka v JE Krško. Ali ni že čas, da namesto dogovorov za zaprtimi vrati vladnih kabinetov začnemo uveljavljati soudeležbo ljudi v procesu odločanja?
Janez Krnc, Litija