V času, ko je klic k zdravniku pogoj za testiranje na novi koronavirus, v zdravstveni dom pa ni mogoče zakorakati brez predhodnega naročila, telefoni marsikje zvonijo v prazno. Nekateri izmed bolnikov, ki so se obrnili na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore, so ambulanto med ordinacijskim časom klicali več ur, posamezniki pa kar ves dan ali celo več dni zapored.
»Urnike za naročanje je treba spoštovati«
Bolnikom v takih primerih preostane komunikacija po elektronski pošti, ki pa je v nekaterih ambulantah ne uporabljajo, opaža Hlade-Zoretova. Poleg tega nekateri starejši bolniki nimajo možnosti elektronskega stika, če potrebujejo hiter odgovor, pa elektronska pošta tako in tako ni najboljša izbira. To velja tudi za ljudi, ki imajo znake okužbe dihal ali druge simptome koronavirusa in potrebujejo napotke čim prej, je poudarila naša sogovornica. V nekaterih zdravstvenih zavodih so se pacientom, ki so ambulanto le stežka priklicali, po besedah Hlade-Zoretove sicer opravičili, ponekod pa so zaznali tehnične težave telefonskih linij.
Dostop do telefonskega pogovora z zdravnikom bi lahko v zdravstvu olajšali tudi z izboljšanjem organizacije, meni zastopnica pacientovih pravic. »Težave pri klicanju strokovnjakov iz osnovnega zdravstva so bile stalnica tudi v minulih letih, a se v zadnjem času na ta račun pritoži več pacientov. Razumem, da so zaradi trenutnega načina dela ponekod bolj zasedeni kot prej, a urnike za naročanje bi bilo treba spoštovati,« je dodala. Ob težavah, zaradi katerih so pomislili na novi koronavirus, želijo bolniki na primer razčistiti, ali je potrebno testiranje. V pogovoru z zdravnikom izvedo tudi, ali se morajo samoizolirati, ugotavlja Hlade-Zoretova.
Boljšo organizacijo pričakujejo tudi na ZZZS
»Pred pacientom, ki želi priti do zdravnika, je ponekod veliko ovir. Obveščanje in naročanje bi moralo biti čim prijaznejše,« se strinja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj. V hladnejših mesecih bo klicev zaradi večjega števila različnih okužb še več, je opozoril, zato morajo biti v osnovnem zdravstvu v prihodnje lažje dosegljivi.
Na ZZZS od zdravstvenih domov, bolnišnic in koncesionarjev pričakujejo, da bodo za klice pacientov v okviru ordinacijskega časa namenili vsaj dve uri na dan, preostali čas pa morajo biti na telefonskem odzivniku informacije, kdaj in kako se je mogoče naročiti. Med možnimi rešitvami so klicni centri in »info točke« za paciente, ugotavljajo na ZZZS.
Boljšo organizacijo pričakujejo tudi, ko gre za operacije in preglede. Med letošnjim januarjem in julijem so v javnem zdravstvu na primer opravili 30.769 operacij in drugih bolnišničnih posegov manj kot v enakem obdobju lani. Po besedah Sušlja pa so začudeni tudi nad podatki, da so bolnišnice letošnjega julija zdravljenja opravljale celo nekoliko počasneje kot lansko poletje. »Pričakovali bi, da bodo poskušali nadoknaditi zaostanke iz spomladanskega časa, ko nekaterih zdravljenj niso mogli opravljati,« je kritičen prvi mož ZZZS.
