Po drugi strani (pre)mnogi starši še vedno usmerjajo svoje otroke na fakulteto, češ: »Pojdi študirat, da ti bo lažje kot meni.« Dobronameren nasvet lahko obsodi prihodnost mladega človeka na to, da kot odrasel v svojem poklicu ne najde sreče ali (p)ostane dolgotrajno nezaposljiv. Britanska raziskava kaže, da vsak šesti zaposleni po 35. letu začne sovražiti svoje delo; podatki za Slovenijo razkrivajo, da se polovica ljudi pri delu dolgočasi; drastičen upad osebnega razvoja se po raziskavi Zlata nit pojavi že pri 41. letu starosti; po vseživljenjskem učenju Slovenci po 45. letu pademo pod evropsko povprečje. Zgovorni so tudi podatki Zavoda za zaposlovanje RS, da delo težko najdejo tudi ljudje z visokošolsko izobrazbo, magisterijem in celo doktoratom. Trg dela danes ne išče več le ljudi z znanjem, temveč ljudi, ki so sposobni z glavo, rokami in srcem nekaj narediti.
Podjetnost je nova odličnost
Ključna kompetenca in garancija uspeha je v današnjem času postala podjetnost. Beseda se je v slovenščini dolgo zamenjevala s podjetništvom in ustanavljanjem podjetja. A podjetnost je veliko širši pojem in se nanaša na lastnosti človeka. Je zmožnost uresničevanja posameznikovih zamisli, ki vključuje ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za dosego konkretnega cilja. Značilnost podjetnosti je, da nam je v pomoč ne le v vsakdanjem življenju in družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja samega dela in izkoriščanju ponujenih priložnosti.
Zato odličnost danes ni več povezana z znanjem, ki ga pridobimo, in še manj z ocenami. Novi odličnosti je ime podjetnost. Prav zato Evropa – in znotraj nje tudi Slovenija – v šolski sistem pospešeno uvaja načela spodbujanja podjetnosti. Ustvarjanja okolja, v katerem lahko mladi prevzemajo pobudo, se preizkušajo in se učijo, tudi na lastnih napakah. In tako dobivajo izkušnje, pa tudi potrebno samozavest. Prilagajanje šolskega sistema je pozitivna informacija in dobra vest za družbo. Zakaj?
Garancija rasti in uspeha
Podjetnost in inovativnost nista vezani na podjetništvo kot gospodarsko dejavnost, temveč na način, kako ljudje delujemo. Večina ljudi se v življenju namreč ne odloči za lastno podjetniško pot. A podjetnikom podjetnost tako ali drugače predstavlja okolje in kulturo, znotraj katerih delujejo. Ta je lahko za podjetnika ali kogar koli, ki hoče uresničiti svojo idejo, spodbudna: »Poskusi, uspelo ti bo!« Ali: »Vztrajaj, nič hudega, če tokrat ni šlo.« Lahko pa je zaviralna in odklonilna: »Saj ne zmore«; »Samo za denar in dobiček mu gre«; »Podjetniki – ti so vsi samo na denar mahnjeni«.
Raziskave kažejo, da se večina podjetnikov odloči za podjetniško pot ne zaradi denarja, temveč zaradi želje po svobodi in samostojnosti. In ker verjamejo vase, v svoje sposobnosti in ljudi okoli sebe: uspelo nam bo, skupaj. Podjetniki in rastoča podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta, za rast potrebujejo ljudi, ki sicer sami ne bi ustanovili podjetja – ker jih takšna poklicna pot preprosto ne zanima, a verjamejo v to, kar delajo, so v tem dobri in pripravljeni stopiti korak dlje. Preizkusiti, tvegati in se vedno nečesa novega naučiti. Tako znotraj podjetja kot tudi v okolju, v katerem delujejo in jim predstavlja kisik za rast.
Pozitivna vrednota
Zato je razumljivo, zakaj je podjetnost v družbah, ki rastejo in se razvijajo, pozitivna vrednota. »ZDA so se razvile v podjetniško ekonomijo in nastanek (angl. creation) novih podjetij je središče teh aktivnosti… Slavni podjetniki, kot so Steve Jobs – Apple, Nolan Bushell – Atari in Fred Smith – FedEx, so se pojavili v poznih 70. in z udejanjanjem podjetnosti, ustvarjalnosti in prevzemanjem tveganja ustvarili poslovne dinastije 80. in 90. let,« najdemo v uvodu učbenika o podjetništvu. Vodilna poglavja v knjigi govorijo o razvoju ustvarjalnosti (kreativnosti) in razumevanju inovativnosti. Podjetja, ki nastajajo in dinamično rastejo, so prav tista, ki ustvarjajo delovna mesta. Ameriški raziskovalec David Birch jih je v 70. letih poimenoval gazele. Ker tečejo hitro, imajo energijo, da skočijo.
Biti podjeten ali biti gazela je danes (globalni) vzor. Ne le podjetniškega uspeha, temveč rasti. Gazela ni le sinonim za podjetje, ki raste, temveč za človeka, ki je podjeten: ki vidi priložnost, prevzame pobudo in naredi vse, da bi jo uresničil. Če je gazela družbeni vzor, je podjetnost družbena kompetenca prihodnosti. Imejmo jo radi. Ker če imamo radi podjetne ljudi, to pomeni, da imamo radi najboljše v sebi. »Sem že v takšnih letih, da težko rečem, kdo mi je vzor. A če kdo, je to boljša verzija mene v prihodnosti,« pove Janez Novak, ustanovitelj podjetja RLS, zlate gazele 2014. Oči mu pri tem, kar dela, še vedno žarijo. In ljudem okoli njega tudi.
