Začetniške stopnje nategov:
1. Trike s postavljanjem izdelka z bližajočim se pretečenim rokom spredaj na polico in bolj obstojnega zadaj ste mnogi že osvojili.
2. Dva za enega, a žal imajo naprodaj le eno številko velikosti (npr. 46).
3. Akcija, a s kartico: ker predvsem opaziš očitno izpostavljeno besedo »akcija«, ne registriraš pa drobnega pogojnega tiska »s kartico« (ker je nimaš, jo pozabiš), v dobri veri kupiš (morda drugače sploh ne bi – ker ni nujno) in plačaš dražje.
4. Obstajajo dodelane strategije, kam postavljati izdelke (in sploh kako »zgraditi« sistem polic), da uspešneje zmamijo kupce. Kot je tudi legitimno, saj v dobi globalizacije določene trgovske verige prodajajo le določene znamke izdelkov.
5. Da enak izdelek nekoč in danes s posodobljeno podobo enako velike embalaže vsebuje manjšo količino, tudi moramo sprejeti.
Nadaljevalne stopnje nategov pa so:
6. Praktično nemogoče je slediti vsemu drobnemu tisku v katalogih, še enkrat pa potem v konkretni prodajalni preveriti na policah, kjer še piše »Popust se obračuna na blagajni«. To zahteva dodatno znanje procentnega računa (morda računanja na pamet ali pač s pametnim pripomočkom, mimoidočim na očeh?) in pa krepitev popolnega spomina na blagajni; seveda je za to početje preverjanja pravilnih obračunanih cen v povprečju na voljo nekaj stotink sekunde na izdelek.
7. Seveda pač »zmanjka« izdelka (dogaja se, da sploh ni bil dostavljen), seveda še posebej tistega med oglaševanimi v reklami oziroma v akciji (in marsikdo je imel to za povod obiska v določeni vrsti prodajalne!). Potem pač kupiš nekaj sorodnega, kar pa je ne le brez popusta, ampak tudi (po pravilu konkurenčnosti in kot posledično zaradi večje marže trgovca) dražje, in to je že dobro utečeno strateško dejstvo trgovcev.
8. Ste že opazili, da se (nehote?) postavlja napačne (a zelo podobne) izdelke na tisti del police, kjer naj bi bili tisti s popustom? Tako se dogaja, da pristavijo enake vrste izdelke (a ne iste vrste) poleg (celo brez etiketne cene spodaj!); doživel sem že skoraj trikratno ceno tega »enakega« izdelka. V spominu ti je namreč ostala »akcija takšnega izdelka« in kupiš, ne vedoč, da boš na računu imel drug (seveda dražji, tudi bistveno) izdelek.
9. Dva enaka izdelka (npr. toaletni papir) imata zaradi različne barve drugačno ceno – a oglašuje se (je pripisana) celo samo ena (zopet slučajno dražja) cena.
10. »Po pomoti« stojijo na polici »nepravi« izdelki (zelo podobni oziroma »enaki«) na mestu, kjer bi morali pravzaprav biti le tisti izdelki, ki imajo podpisano svojo ceno. Torej, podpisana je ena cena, poskenirano na blagajni pa pokaže drugo ceno (ker se seveda koda in izdelek ne ujemata). Iznajdljiva prodajalka odgovori, da se je zamešalo, pa celo, da je to storil kupec s površnim vračanjem (vrnil naj bi cel niz izdelkov na verjetno že od prej izpraznjeni del police…).
No, ja, obstajajo tudi legalne sleparije potrošnika, naj navedem le dve:
11. Na samopostrežno blagajno položimo paket oziroma karton teh izdelkov, poskenira pa se napačno kodo le enega izdelka. Večkrat preverjeno.
12. Po enakem ključu pa bi lahko (na samopostrežni blagajni) tudi kupec ravnal obratno: pristaviš enake vrste izdelek, a ne iste vrste; kupiš, vedoč, da boš v vrečki imel drug, seveda dražji, izdelek. Torej skeniraš cenejši izdelek, v vrečko oziroma na tehtnico pa položiš enakega (z enako težo), a dražjega (oziroma kakovostnejšega).
Ob nakupu »košare« (v praksi pa polno naloženega vozička izdelkov) torej verjetno ne boste uspeli na blagajni preveriti še tega, ali vam je uspelo oziroma ali niste bili »nategnjeni«; zato pa trdim, da boste številni zavedeni in opeharjeni. Že zaradi naštetih izkušenj, dodatne nejevolje (in povečanega manka v denarnici) ne morem zaključiti: »Prijetno po nakupih!«
P. S.: Ob mojem zadnjem nakupovanju sem doživel tisto, kar opisujem v točkah 1, 4, 6, 8 in 10. Spet se mi je zato dvignil tlak, a ker sem dokazal svoj prav in dosegel (začasno) popravo pri kršitvi, mi je vodja prodaje »iz svojega žepa« vrnila ogoljufano razliko denarja.
David Ipavec, Ljubljana