Kot so opozorili v Slovenski filantropiji, nikoli ni lahka stvar znajti se v tujem okolju ter za seboj pustiti družino, prijatelje, varnost in poznano okolje. Če pa ga mora človek zapustiti zaradi pregona, vojne, ogroženega življenja, je to še toliko hujša, velikokrat travmatična izkušnja, ki si je oseba ni izbrala prostovoljno, so prepričani.
Begunci in prosilci za azil si po njihovih navedbah ne glede na naše predsodke želijo v novi državi varnosti in spet normalnega vsakdanjika. Mnoge izmuči čakanje na odločbo o mednarodni zaščiti, srečujejo pa se z nepoznavanjem jezika, navad, sistemov, strahom pred predsodki in diskriminacijo, četudi si želijo delati in biti aktivni. Številni med njimi se zato odločijo za prostovoljsko delo, so pojasnili v Slovenski filantropiji.
Nekateri med njimi, predvsem mladi, po njihovih navedbah prostovoljsko delo vidijo kot dober način učenja slovenskega jezika in nabiranja neformalnih izkušenj, ki bi jim kasneje pomagale pri iskanju dela. "Nevede pa z opravljanjem prostovoljskega dela razbijajo predsodke v očeh lokalnega prebivalstva, Slovencev. Ljudje, ki so se jih prej bali, bili prepričani, da jim škodujejo in jih želijo prizadeti, jih sedaj z veseljem pričakujejo, s hvaležnostjo pozdravljajo in jih tudi s ponosom imenujejo prijatelji," so navedli. Ob tem pa so dodali, da so pomoč v najbolj nesebični obliki dati "ravno ljudje, ki tudi sami potrebujejo pomoč, na primer begunci in prosilci za azil".
Pojasnili so še, da je prostovoljsko delo številnim ponovno osmislilo življenja in jim dalo zaupanje, da so lahko koristni člani skupnosti. Pri tem je ključnega pomena vzpostavljanje zaupanja med migranti in nevladnimi organizacijami, saj se migranti sprva na različna društva obračajo po pomoč zase, kasneje pa svoj čas in energijo ponudijo za pomoč drugim.
Ob tem so navedli tudi izjave nekaterih prostovoljcev, denimo 20-letnega begunca iz Sirije, ki je pojasnil, da je prostovoljec zato, da lahko pomaga in izboljša svoje znanje jezika. Pomaga pa v pisarni, pri varstvu otrok, spremstvu, prevajanju, pomagal je tudi pri selitvi, je naštel.
»Če komu pomagam, se počutim dobro, zato ljudem pomagam. To je prostovoljstvo in to pomeni, da se zavežem drugim ljudem. Prostovoljstvo je zame sprostitev. Ni samo za ljudi, ki jim pomagam, je tudi zame ... Deležen sem spoštovanja od vseh. Dobro mi je, ko vidim, da sem nekomu pomagal,« pa je pojasnil 24-letni begunec iz Eritreje, ki dela s starejšimi.
