Jure Kirbiš, kustos Umetnostne galerije Maribor: Kar iritira, lahko pripelje tudi do spoznanja

Letak, ki je hkrati tudi brezplačna vstopnica, je izdala Umetnostna galerija Maribor, nastal je v sklopu partnerskega projekta Umetnost in dobro počutje. O satirični gesti, ki z zdravo mero samoironije preizprašuje položaj sodobne umetnosti v družbi, ob tem pa naslavlja tudi številne predsodke o sodobni umetnosti in sodobnih umetnikih, smo se pogovarjali z vodjo projekta, Juretom Kirbišem iz UGM.

Absolutno. Med večjimi problemi sodobne umetnosti je aroganca. Drugi problem je strah, odpor ljudi, ki je posledica te arogance. Ljudje se ne čutijo povabljene v prostore sodobne umetnosti, v dialoge, ki jih ustvarja. To opažamo predvsem skozi naš pedagoški program. Ljudje se v galeriji ne počutijo domače, strah jih je prestopiti prag razstavišča. Ko imamo dneve odprtih vrat, vedno znova srečujem ljudi, ki oprezajo izza vogalov ali pa pridejo z otroki, jih potisnejo naprej in rečejo: »Smo jih pripeljali.« Ob tem me zmeraj zaboli srce. Naša družba bi morala biti razvita do te mere, da bi bil obisk galerije za slehernika običajno početje.

Ne, osnovna zamisel projekta Umetnost in dobro počutje je izdajanje nekakšnih kulturnih napotnic v podobnem smislu, kot pri zdravniku dobite napotnico za pregled ali obisk zdravilišča. Gre za poskus spodbuditi dialog o tem, kako lahko obisk kulturnih dogodkov vpliva na človekovo dobro počutje. Letak je prvi rezultat našega mednarodnega projekta in je v bistvu brezplačno povabilo ljudem, naj do maja 2021 obiščejo dogodke UGM. Ponudili jim bomo tudi vprašalnik, ki smo ga zasnovali v sodelovanju s Fundacijo Bruna Kesslerja in je del raziskave, ki v ospredje postavlja vprašanje, ali je vloga umetnosti ali kulture zdraviti simptome širših družbenih problemov.

Ne poznam ga, projekt bo raziskal to področje. Meni je umetnost kot svetinja. Četudi se ukvarja s težkimi temami in ni nujno prijetna, preizprašuje naš položaj v družbi. Zato na trenutke zmore vplivati katarzično.

To sta dve plati istega vprašanja. Kar te iritira, te lahko tudi pripelje do spoznanja.

Predstavljajte si ta proces kot terapijo. Morda te tam spravijo do joka, ki pa te pripelje do spoznanja, kako preseči svoje potlačene težave. Seveda umetnost nima moralne dolžnosti početi karkoli, umetnik ni dolžan delati dobro, družbeno odgovorno, dovoljeno je delati vse. Najboljša umetnost je tista, ki zmore nagovoriti ljudi.

Opravili smo javni poziv, na katerega je prispelo več kot 170 projektov iz 19 držav. Izbrali smo projekt romunskega tandema Monotremu (Laura Borotea in Gabriel Boldis). Poslužila sta se večplastne satire. Letak je namreč namenjen povsem različnim občinstvom. Na eni strani ljudem, ki so posvečeni v svet sodobne umetnosti in v letaku prepoznavajo humor ter kritično refleksijo, kako je ta skupnost zaprta vase in je njen pogled jasen samo posvečenim, na drugi strani pa je podoben letakom verskih skupnosti, katerih delovanje in smisel sta zunanjim udeležencem prav tako pogosto nerazumljiva.

Seveda. Pisoar je bil ikona. Enako kot verske skupnosti ima sodobna umetnost svoja svetišča (muzeji, galerije, bienali, sejmi), svečenike (umetniki, kuratorji, galeristi) in obrede (otvoritve, dražbe). A kot rečeno, letak je namenjen dvema občinstvoma, tudi tistemu, ki mu je sodobna umetnost tuja. Te ljudi nagovarja iskreno, s povsem legitimni vprašanji, torej kdo so sodobni umetniki, kaj naj bi bil smisel njihove umetnosti in komu naj bi bila namenjena.

Ne bi se strinjal. Vsako iskanje smisla moramo spoštovati. Drži pa, da je iskanje smisla pogosto zlorabljeno. Letak zgolj posnema formo in na tak način nagovarja ljudi, ki jih sodobna umetnost odbija. Morda ga bodo vzeli v roke prej kot kakšen »klasični« letak. Seveda pa se ni težko norčevati niti iz sodobne umetnosti. Je zaprt svet, ki se treplja po ramenih in ustvarja absurdne, dekadentne manifestacije. Kar pa ne pomeni, da ni zanimiva, njen svet je pač zelo zaprt vase.