Torej, ustavno sodišče, reši nas! Vsaj z neko, za nas državljane normalno odločitvijo glede volilne zakonodaje. Vem, da je zakonodajni organ parlament, ki pa je tu očitno zatajil v škodo ljudi oziroma državljanov, ki smo ga izvolili.

Za člana US je bil neizvoljen kandidat dr. Andraž Teršek, ki je v sumljivih okoliščinah postopka neizvolitve tako v parlamentu, kjer je najprej imel obljubljeno podporo glasov »neodvisnih« poslancev, nato pa posledično zaradi neveljavnih glasovnic in nasprotovanj, tudi s strani predsednika RS, končal v položaju, ko se lahko vprašam: »Kdo tukaj goljufa, laže in izigrava demokratične postopke ali igra politični monopoli?« Kaj se je dogajalo v parlamentu, da so besede in obljube podpore naenkrat izginile? Ali se ni upoštevala volja poslancev? Kateri so razlogi neizvolitve? Ali je članstvo v US res ideološka in ne strokovna opredelitev? Kje je tukaj neodvisnost US? Ali US vrača uslugo nepogrešljivemu politiku? Ali gre v parlamentu v postopku izvolitve člana US že za takšno politizacijo, da so vprašljivi varnost pravnega sistema in temelji države? Ali ni nesprejemljiv takšen očiten vpliv zakonodajne oblasti nad sodno? Ali celo posameznega strankarskega veljaka, ki naj bi na Brdu pri Kranju dajal inštrukcije glede glasovanja?

Ko je več vprašanj, kot je odgovorov, imamo problem. In tukaj je očitno prišlo do tega.

Tudi internacionalizacija glede dogajanj v Sloveniji je umestna in potrebna. Tako glede izjav predsednika vlade v zvezi z genocidom v Srebrenici in prav tako seveda opozorilo v EU glede predlogov sprememb medijske, pa ne nazadnje tudi volilne zakonodaje. Sedanje oddaljevanje od jedrne Evrope in njenih vrednot ter približevanje nazadnjaškim državam in silam v Evropi je nesprejemljivo za normalne odnose v EU ter za naše življenje v Sloveniji. Mislim, da se morajo tudi napredni ljudje v EU zamisliti, povezati in skupno odreagirati.

Politični krti od znotraj razjedajo temelje volilnega sistema, države in tudi javne RTV. Zato moramo podpreti javno in neodvisno RTV, sodstvo in sploh vse državne institucije.

Glede udeležbe na protestih pa je treba povedati, da čudi odsotnost tistih, ki bi morali biti oziroma bi lahko bili tam navzoči. Predvsem vodilnih in vidnih predsednikov raznih organov, društev in organizacij, ki se imajo za napredne. Pravzaprav pa jih glede na dosedanjo tišino niti ne pogrešamo. Kaj ni tudi čudno, da ni nekega pozitivnega odziva iz vrha RKC v Sloveniji? Kljub njihovi »nepolitičnosti«? Številni mladi pa dajejo potrditev, da sta sedanjost in bodočnost njihovi. Tudi brez vseh teh oblastnih veljakov z različnih področij. Očitki, da protestniki nimajo rešitev, pa prihajajo s strani tistih, ki jih nikoli ni bilo zraven.

Ne preseneča, da so pri protestih zopet v ospredju kulturniki, na primer dr. Boris A. Novak in nekateri znani oziroma angažirani univerzitetni profesorji. Ko sem videl hoditi 92-letno ženico po Poljanski in Roški cesti, sem vedel, da so nekateri pogumni in z jasnimi mislimi navzoči, drugi cagavi, oportunistični in vedno z izgovori, da še ni pravi čas za spremembe, da počakajmo dve leti do volitev (!), da nimamo rešitev, da se ne izplača itd. – skratka tisoč izgovorov, da nečesa ne narediš, samo ne najdeš enega razloga, da to narediš, pa so jasen dokaz, da bomo le z lastnim razmišljanjem dosegli neki pozitivni cilj.

Zato se počasi že postavlja tisto vprašanje: »Kje pa si ti bil takrat, ko je bilo treba odreagirati?« Seveda velja to tudi za vse državne institucije, vključno ali pa še posebej za Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Miloš Šonc, Grosuplje