Povsem mirno je zrla nekam v daljavo 47-letna Marta Berce, ko je sodnik Martin Jančar razlagal, zakaj ji je prisodil leto in osem mesecev zapora, ker je tretjega novembra lani v Podšentjurju namenoma zakurila kmetijo svoje polsestre. Maska je sicer zakrivala obraz, oči pa so izdajale brezizraznost in vdanost v usodo. Sodnik je tako v celoti pritrdil predlogu tožilstva in nepravnomočno obsojeni zaradi ponovitvene nevarnosti tudi podaljšal pripor.
»Obtožena je kriva, da je požgala zgornji del hleva tako, da je goreč predmet postavila med dve bali sena, nato se je ogenj razširil na ostrešje. S tem je storila kaznivo dejanje požiga in je obsojena na leto dni in osem mesecev zapora, v kar se šteje čas pripora, v katerem je od 4. novembra lani. Zavarovalnici je dolžna vrniti 26.000 evrov, plačati pa tudi stroške postopka,« je bil jasen sodnik Jančar. V obrazložitvi pa dejal, da slika pove več kot sto besed in da o njeni krivdi ni nobenega dvoma. Dejanje je namreč posnela nadzorna kamera, ki so jo lastniki kmetije na predlog policije tam postavili zato, ker je do požigov in namernega spuščanja živali na svobodo prihajalo že prej.
Nagnjena k požiganju
Tudi izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil nagnjenost k požigom, kar pa zloraba alkohola lahko še pospeši. Sicer pa njena prištevnost ob dejanju ni bila okrnjena. Za kaznivo dejanje požiga je predvidena kazen od enega do osmih let zapora. »Gre za spodnji spekter kazni, niste predkaznovani, drugih olajševalnih okoliščin pa ni. Več od predlagane kazni pa tudi ne nameravam izreči,« je še dejal sodnik in ker je »potencialno ponovitveno nevarna« je podaljšal tudi pripor.
Prav posnetek nadzorne kamere pa je bil ključna točka obrambe. Odvetnik obsojene Peter Kobentar je namreč prepričan, da je bil posnetek narejen nezakonito in bi moral biti izločen, s čimer pa bi pravzaprav padel celoten primer. »V srednjem veku so posameznike mučili, da bi iz njih iztisnili priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Od takrat naj bi kot družba napredovali. Naše sodstvo naj bi bilo najboljše, a današnji primer kaže, da si mečemo pesek v oči in da se od srednjega veka ni kaj dosti spremenilo,« je bil v zaključnih besedah nekoliko teatralen odvetnik Kobentar. Dejal je, da je bilo mesto požiga javno dostopno in zatorej javni prostor. In tako tam snemanje s kamero brez opozoril ni zakonito. Zato tudi posnetek ni zakonit in bi moral biti izločen kot dokaz kot tudi vsi ostali dokazi, izhajajoči iz tega, in se sodišče ne bi smelo opirati na njih.
Šlo je za varovanje premoženja
Sodnik Jančar je že med postopkom zavrnil odvetnikovo zahtevo po izločitvi dokazov, kar pa je obrazložil tudi v sodbi: »Gre za tehtanje med pravico do zasebnosti in pravico do varovanja premoženja in življenja. Sodna praksa je pokazala, da če je namen snemanja odprava večje škode ali kaznivega dejanja, je le to upravičeno. Po domače – policija tega ne sme početi, posameznik za zaščito lastnega premoženja pa lahko. Ogrožanje vaših pravic je bilo relativno majhno glede na nevarnost oziroma škodo, ki ste jo povzročili,« je bil jasen sodnik Martin Jančar.
Obtožena in kasneje obsojena Marta Berce ni rekla ničesar.
