»Služba je vse, kar imam,« je na kranjskem okrožnem sodišču povedal Mitja Vrenko, ki ga je obtožnica bremenila dveh kaznivih dejanj v prometu – nevarne vožnje in zapustitve kraja prometne nesreče, ki jo je povzročil. Tik pred božičem pred skoraj tremi leti je pijan sedel za volan in med vožnjo povozil več kot 90 let staro gospo, ki je cesto prečkala na prehodu za pešce v Lescah. Po nezgodi je s kraja odpeljal, a se je kasneje sam javil policiji, poškodovanka pa je poškodbam podlegla. Vrenko je z okrožnim državnim tožilstvom iz Kranja sklenil sporazum o priznanju krivde, ki ga je potrdilo tudi sodišče. Poleg treh let zapora, ki ga bo prestajal ob dela prostih dnevih, bo prav toliko časa po pravnomočnosti sodbe tudi brez vozniškega dovoljenja.
Sodnica Polona Kukovec je ob izreku kazenske sankcije povedala, da je sodišče v celoti sledilo sporazumu in odločilo, da je kazen primerna. Mož pokojne ni predložil premoženjskopravnega zahtevka, ne obramba ne tožilstvo pa se zoper sodbo ne bosta pritožila. Tožilka Vesna Primožič je v zaključni besedi opozorila, da ni mogoče spregledati najhujših posledic Vrenkovih kaznivih dejanj, saj je poškodovanka zaradi prometne nesreče umrla, obdolženi pa je po nesreči pobegnil, vendar se je sam javil policiji.
Vsak dan obžaluje svoje ravnanje
»Kaznivi dejanji močno obžalujem, pogosto imam težke trenutke. Že dve leti in pol to obžalujem, zelo obžalujem, popraviti pa ne morem ničesar,« je povedal Vrenko. »Neznansko mi je tudi žal, da sem tisti dan užival alkohol in sedel za volan. Veliko napako sem naredil. Zdaj se zelo pazim, da ne bi ponovil česa takšnega,« je dejal 57-letnik.
Pomembno vlogo tako pri izreku sankcije kot sicer v njegovem življenju igra služba: »Delam kot pripravljalec in pralec rabljenih avtomobilov. Delam z veseljem. Zelo mi pomaga, da imam službo. Če je ne bi imel, ne vem, kako bi živel. Sem namreč podnajemnik stanovanja in nimam lastnine. Živim sam. Če bi ostal brez službe, bi verjetno kmalu ostal tudi brez stanovanja. In službo je v mojih letih težko dobiti, že za to sem se moral zelo truditi,« je poudaril. Prav zato se je tudi sodišče odločilo, da mu prestajanje kazni omogoči ob dela prostih dnevih.
Po zabavi v taksi, po naslednjem popivanju za volan
Kljub temu da je sodišče sporazum o priznanju krivde potrdilo na predobravnavnem naroku, je moral Vrenko na kratko opisati dogodke usodnega dneva. Začel je z enim dnevom prej, petkom pred božičem leta 2017, ko so imeli v službi prednovoletno zabavo. Takrat se je zavedal, da alkohol in vožnja ne gresta skupaj, zato se je z zabave domov, kot je dejal, vrnil s taksijem. Naslednji dan je bila sobota, vsako drugo soboto pa je čas za njegovo dežurstvo. Odpravil se je v službo. »Po službi smo šli malo spit in sedel sem v avto ter se odpeljal proti domu,« je opisal. Začasno prebivališče ima v bližini Begunj na Gorenjskem. Malo pred tem krajem, v Lescah, pa se je zgodila usodna prometna nezgoda, ki se je končala s smrtjo peške.
»Vsaj 50-krat sem napisal pismo svojcem pokojne, a ga nikoli nisem oddal. Verjemite, vsak dan mislim na to. Slabo sem se počutil vsakič, ko sem začel. Nisem vedel, kaj naj napišem. Nisem našel besed. Nisem imel obraza, da bi stopil k možu pokojne,« je opisal, ko ga je sodnica vprašala, ali je v tej smeri že ukrepal. »Polagam vam na srce, da nekaj ukrenete, saj je tu še nekaj prostora za vaš trud. Poškodovanka je umrla zaradi poškodb. Svetujem vem, da stopite do preživelih in izrazite sožalje. Pomislite še na druge,« mu je svetovala sodnica Kukovčeva. Sicer pa Vrenko doslej še ni bil kaznovan.
