Naslov nove knjige bivšega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je Čas viharjev. Na 526 straneh obravnava predvsem prvi dve leti svojega vodenja Francije, torej tudi izbruh finančne krize leta 2008 in Sarkozyjevo razmeroma uspešno posredovanje v rusko-gruzijski vojni. Še vedno meni, da morajo Francozi več delati, da bi več zaslužili, zaradi česar je odpravil davek na nadure. Hvali se tudi, da je v javnem sektorju odpravil 150.000 delovnih mest. Piše tudi o ločitvi od svoje ljubljene Cécilie (rajši je imela nekega poslovneža) samo nekaj mesecev po izvolitvi maja 2007, o poroki s Carlo Bruni leta 2008, pa tudi o svoji zloglasni izjavi »Spelji se, usrane«, s katero je, kot trdi, hotel pokazati svojo veliko občutljivost za žalitve.
Sarkozy se v knjigi ni izognil sedanjemu predsedniku Emmanuelu Macronu, do katerega je deloma kritičen. Priznava, da mu pogosto svetuje: »Povem mu, kaj bi naredil v določeni situaciji, a nato Macron sam sprejema odločitve.« Macron se pajdaši s Sarkoyzjem, ker menda nima sposobnih svetovalcev, predvsem pa si želi do volitev leta 2022 ohraniti podporo desnih volilcev. Tudi zato je za notranjega ministra izbral 37-letnega Géralda Darmanina, Sarkozyjevega varovanca, ki je sicer zdaj obtožen posilstva.
Vidi se kot rešitelj
Nekateri v tej novi Sarkozyjevi knjigi vidijo napoved vrnitve v politiko. Rešil naj bi republikance, ki so zdaj – tudi zaradi Macronove desničarske politike – v razsulu, in postal njihov predsedniški kandidat leta 2022. V javnosti Sarkozy zavrača to možnost. A vsi vedo, kako zelo rad bi bil spet v središču pozornosti. Najbrž potihoma upa, da bo lahko kandidiral kot nekdo, ki naj bi kot utelešenje stabilnosti rešil desnico pred popolnim propadom, Francijo pa pred gospodarsko katastrofo po pandemiji. »Če bo obstajala možnost, da se vrne na prizorišče, ker bo situacija tako zelo dramatična, da bo to edina rešitev, bo to brez odlašanja storil,« pravi ena od njegovih ministric pred desetimi leti. Na desnici v prihajajočih izrednih razmerah, ko se bodo pokazale gospodarske in socialne posledice pandemije, mnogi v resnici računajo na 65-letnega Sarkozyja, čeprav ga je leta 2012 na predsedniških volitvah premagal socialist François Hollande, jeseni 2016 pa je bil sramotno poražen že v prvem krogu volitev predsedniškega kandidata desnice. A v knjigi, celo na prvih straneh, namiguje, da je pripravljen prevzeti krmilo Francije v viharju: »Moram priznati, da imam rad viharje, in to ne le kot vremenski pojav.« Malo pozneje pa zapiše: »Že v mladosti sem si vtepel v glavo, da bo ob zapletenih, nevarnih in izrednih razmerah prišel čas zame.«
