Zupančič je namreč izboljšal prejšnji rekord, ki ga je sam postavil leta 2015; 49-letni pravosodni policist je takrat to pot pretekel v sedmih dneh, osmih urah in desetih minutah. Kot so pojasnili v njegovi ekipi, je bilo tokratno izboljšanje močno odvisno od boljše organizacije. Prvič ga je namreč na poti spremljala le žena, tokrat pa je imel organizirano logistično podporo. V ožji ekipi je bilo pet članov, posamezne odseke poti pa je z njim preteklo in mu pomagalo tudi sto najboljših slovenskih ultratekačev.

Spremljevalni tekači so tudi nosili njegovo prtljago, tako da se je lahko povsem posvetil teku. Kot so danes pojasnili v njegovi ekipi, mu je na začetku nekaj težav povzročal želodec, ker je prvi dan jedel premalo in bil zato izčrpan. A so mu tudi na tem področju pomagali spremljevalci. Na zadnjem delu poti ga je sicer zajela nevihta, zaradi teka po mokrem pa so se mu naredili številni žulji.

Bistven za nov rekord pa je bil načrt, po katerem so v prvih treh dneh do ure natančno posnemali prejšnji rekordni tek, peti dan pa so naredili spremembo. Načrtovali so, da bi stari dosežek popravil za osem ur, nazadnje pa je bila izboljšava še precej večja in jo bo bržkone zelo težko kmalu spustiti še nižje.

»Noro vzdušje na progi, ves čas sem imel tekače, ki so mi pomagali. Na cilju je bila množica ljudi, res noro. Sam sem se hotel lotiti bolj počasi, potem pa so mi prijatelji predlagali, da bi pokrili vso organizacijo in da naj poskušam teči še bolj zares. Nobenih večjih težav ni bilo, samo pred ciljem nas je malo bolj opralo. Vse se je 'poklopilo', bilo je nekaj klasičnih manjših težav, a nikjer nisem izgubljal časa,« je po rekordu povedal Zupančič in dodal, da se še enega poskusa izboljšanja rekorda sam ne bo več lotil, verjame pa, da je morebitnim tekmecem, ki bi si želeli njegov dosežek popraviti, letvico postavil zelo visoko.

Slovenska planinska pot je ena najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji. Speljana je od Maribora čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznavna po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1. Lastnica ženskega rekorda na Slovenski planinski poti je ultratekačica Katja Kegl Vencelj.