Toda kjer ljubezen najde pot, je tudi koronavirus ne more preprečiti. Svojih poročnih načrtov nista hotela spreminjati. Øyjordova je malce za šalo predlagala, da bi se poročila kar nekje v gozdu. Čeprav ni pričakovala, da bo njena zamisel naletela na odobravanje prijateljev, so ti bili navdušeni. Tako sta začela iskati primeren kraj na norveško-švedski meji, kjer bi si lahko v skladu z vsemi veljavnimi omejitvenimi ukrepi socialnega distanciranja dahnila tisto edino besedo, ki na poroki šteje: »Da.« Slednjič sta našla primeren kraj v jugovzhodni norveški regiji Holebekk. Sredi prostranih gozdov so na zeleni meji, kjer mejni kamni niso vidni, povlekli beli razmejitveni trak točno po mejni črti med državama. Nevesta je s svojo družino in prijatelji stala na eni strani, ženin na drugi. Kot se za vsako poroko spodobi, so se tudi na tej pojavili nepovabljeni gostje. Policisti so si prišli ogledat poročno povorko sredi gozdnatih planjav in preverit, ali se res vsi držijo pravil socialnega distanciranja. Vljudno so vprašali, ali se smejo pridružiti. Kaj drugega kot »da« jim poročni par seveda ni mogel odvrniti.
Poročni par v divjini gozda
Norveška svojih meja s sosednjo Švedsko, ki je v prejšnjih mesecih po precej liberalni politiki omejitvenih ukrepov zaradi koronavirusa doživljala nagel porast okužb, ni odprla. Zaprta 1600 kilometrov dolga meja med državama je za zaljubljenca z obeh strani meje pomenila precejšnjo težavo. Norvežanka Camilla Øyjord in Šved Alexander Clern bi skoraj morala odložiti svoje načrte, da si obljubita večno zvestobo in svoj zaročenski status prelijeta v zakonski stan.