Kot so pojasnili na zavodu, so na osnovi zadnjega interventnega zakona prejeli 7180 vlog delodajalcev za 25.714 zaposlenih za čakanje na delo in 282 vlog delodajalcev za 437 zaposlenih za karanteno. V okviru prvega in drugega protikoronskega zakona, ki sta se izvajala v obdobju od 13. marca do 31. maja, so delodajalci na zavod oddali 46.009 vlog za čakanje na delo za 275.317 zaposlenih, po tretjem protikoronskem zakonu, ki je ukrep čakanja pokrival za mesec junij, pa 10.930 vlog za 64.667 zaposlenih.
Četrti protikoronski zakon je podaljšal ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma do konca julija z možnostjo podaljšanja najdlje do konca septembra. Vlada je prav v četrtek s sklepom odločila, da bo ta shema na voljo še vsaj do konca avgusta. Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so sicer upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.
Hkrati je četrti protikoronski zakon določil, da breme nadomestil plač delavcev v karanteni znova preide na državo. Višina nadomestila je sicer odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer tisti, ki jim je karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejmejo 100-odstotno nadomestilo. Tisti, ki zavestno odidejo v državo z rdečega seznama, pa kljub odrejeni karanteni do nadomestila niso upravičeni.
