»Ob 10.51 so posredovali gorski reševalci postaje GRS Mojstrana in dežurna ekipa GRS na letališču Brnik s helikopterjem slovenske policije na Dolkovi špici v občini Kranjska Gora, kjer sta na grebenu omagala planinca. Nepoškodovana so ju dvignili v helikopter in prepeljali v dolino,« se je ta teden glasil zapis o dogodkih na portalu Spin, ki ga ureja Uprava RS za zaščito in reševanje. Nekaj dni pred tem so policisti opozorili, da je policijski helikopter do 10. ure tistega dne poletel že trikrat in pomagal poškodovanim, izgubljenim oziroma obnemoglim planincem.
Prav nepoškodovanih planincev, ki jim pomagajo tudi s helikopterji, gorski reševalci opažajo iz leta v leto več. »Letos smo našteli 222 intervencij do torka dopoldne, od tega polovico s pomočjo helikopterja. V okoli 60 intervencijah smo planince prepeljali v dolino nepoškodovane,« pravi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman. Osem helikopterskih reševanj na dan je sicer dosedanji rekord, letos je v enem dnevu na pomoč v gore helikopter poletel doslej največ petkrat. Tudi letos, tako kot že vrsto let, je na Brniku od junija do konca septembra organizirano dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah, opozarja Robert Kralj iz letalske policijske enote. V ekipi so poleg posadke helikopterja še zdravnik, reševalec gorske reševalne zveze in policist gorske enote policije.
Ob tem se je treba zavedati, da gorski reševalci tako na tleh kot v helikopterju pomagajo prostovoljno in ne prejemajo plačila. Za svoje poslanstvo namenijo veliko svojega prostega časa in pogosto v nevarnih razmerah veliko tvegajo. Vedno pa ob klicu na pomoč steče tudi klasična reševalna akcija po tleh, saj je helikoptersko reševanje močno pogojeno hitro spremenljivim vremenskim razmerah v gorah. »Ekipe se klicu na pomoč vedno odzovejo.« pravi Rozman. Nujnost pomoči je včasih tudi težko oceniti glede na klic na pomoč, zato je hiter odziv toliko bolj pomemben.
S tem, ali bi bila statistika reševanj drugačna, če bi bili denimo helikopterski prevozi plačljivi, pa se po Rozmanovih besedah v GRZS ne ukvarjajo, saj ne gre za njihovo odločitev. V Sloveniji je namreč helikoptersko reševanje brezplačno ne glede na vzrok in ne glede na to, od kod prihaja človek, ki ga na slovenskem ozemlju potrebuje. Izračunali so, da ena ura reševanja s helikopterjem državo stane 2570 evrov. Marsikje v tujini je povsem drugače, opozarjajo na zvezi in dodajajo, da je treba za helikoptersko reševanje odšteti 3000 evrov in več. V Avstriji, Italiji in Franciji mora na primer tovrstne stroške pokriti planinec, ki se ponesreči. Izogne se jim lahko, če sklene ustrezno turistično zavarovanje z dovolj visoko zavarovalno vsoto, pravijo v Zavarovalnici Triglav.
Želijo si helikopter, namenjen zgolj reševanju v gorah
Povprečno reševanje s helikopterjem pri nas traja eno uro in 10 minut. Čas prevoza je odvisen od kraja nesreče in vrste poškodbe, saj je od tega odvisno, v katero bolnišnico prepeljejo ponesrečenega planinca. Do začetka leta 2007 je imela ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči sklenjeno sodelovanje z rednim helikopterskim prevoznikom, od takrat dalje pa deluje z državnimi zrakoplovi. Helikoptersko reševanje v gorah opravljata letalska policijska enota in Slovenska vojska s svojimi helikopterji. Posadke helikopterjev policije in Slovenske vojske se v času dežurstva izmenjujejo praviloma na 14 dni, opisuje Kralj.
»Naša želja je, da bi imeli na razpolago helikopter, ki bi bil na voljo samo za reševanje v gorah. To pomeni, da bi imel ustrezno opremo in ustrezno usposobljeno posadko, ki bi bila vse leto na razpolago izključno za potrebe gorskega reševanja,« pravi Rozman. »Oba prevoznika se maksimalno trudita, da je na voljo vedno vsaj en helikopter, tako da nihče pomoči potreben v gorah zaradi helikopterjev ni ostal brez pomoči. V prihodnje pa si vsi želimo namenskih helikopterjev,« poudarja tudi Kralj.
