Pred vrati je prvi veliki preizkus za nemško predsedovanje svetu Evropske unije in s tem za vpliv kanclerke Angele Merkel v Evropi. Danes in jutri bo v Bruslju potekal izredni vrh voditeljev 27 držav članic z enim samim ciljem: doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji. Ta vključuje dva povezana dela: prihodnji sedemletni proračun Unije (2021–2027) in poseben sklad za okrevanje. Skupno je na mizi več kot 1800 milijard evrov.
Merklova je že med predstavitvijo prednostnih nalog nemškega predsedovanja povedala, da bi rada dogovor o svežnju dosegla pred poletnimi počitnicami, rekoč, da »si ne moremo privoščiti tratenja časa« in da so potrebni kompromisi.
Neto plačnice bi varčevale
Naloga za Merklovo, za predsednika evropskega sveta Charlesa Michela in vse druge udeležence ni lahka zaradi nasprotujočih si pogledov držav članic. Michel je v svojem zadnjem predlogu nekoliko znižal predvideni predlog finančnega okvirja oziroma proračuna na 1074 milijard evrov (komisija je predlagala 1100 milijard) in s tem malce ugodil neto plačnicam, ki želijo manjšo evropsko malho. Najbolj so glasne »štiri varčne države«, Nizozemska, Švedska, Avstrija in Danska, ki bi morda lahko računale še na pomoč Nemčije, le da se ta tokrat ne more izpostavljati, če naj kot predsedujoča najde kompromis. Švedski premier Stefan Löfven v sredo hi hotel izključiti možnosti veta, a je dejal, da odhaja v Bruselj predvsem zato, da najdejo dogovor.
Drugi del svežnja, sklad za okrevanje, je Michel pustil pri prejšnjih 750 milijardah dolarjev. Tu se zatika pri vprašanju, kolikšen del bo nepovratnih subvencij, poroštev ali posojil. Varčna četverica poziva k shemi, po kateri bi prejemnice sredstev vrnile ves denar. Zahtevajo tudi več nadzora pri odobravanju in porabi sredstev. »Denar bi morali razporejati v obliki ugodnih posojil, ne pa nepovratnih sredstev,« je dejal Löfven. Michel pa četverico varčnih plus Nemčijo snubi tudi z rabati, torej povrnitvijo dela sredstev, ki jih vplačajo v evropski proračun.
Slovenija za dogovor čim prej
Odprta so še številna vprašanja, vključno z nacionalnimi ovojnicami (višina sredstev za posamezno članico) in časovnico porabe sredstev sklada za okrevanje. Vse največje skupine v evropskem parlamentu so v pismu Michelu zahtevale, da se poraba sredstev v skladu za okrevanje tesno poveže s podnebnimi cilji EU.
Slovenija se po besedah premierja Janeza Janše zavzema predvsem za čim hitrejše sprejetje svežnja in za to, da bi bil končni dogovor čim bližje predlogom komisije. Slovenija se bo zavzemala tudi za čim manjše zmanjšanje proračunskih sredstev za kohezijo (da jih bo manj za vse, pa je že jasno). V premierjevem kabinetu pred vrhom še pravijo, da je sprejetje predlogov »strateškega pomena za EU, saj bodo pomembno prispevali k ponovnemu zagonu trajnostno usmerjenega gospodarstva v EU po krizi zaradi covida-19, k večji konkurenčnosti in boljšemu delovanju enotnega trga, krepitvi ekonomske in socialne kohezije v EU ter odpornosti Unije nasploh.«
