S pojavom homo erectusa – pokončnega človeka – pred dvema milijonoma let se je pojavila tudi človekova zavest. Za bivanje in razvoj človeka v skupnostih naravne zakonitosti niso bile več dovolj. Človek je spoznal in svoja spoznanja tudi uveljavil tako, da zmore svojo bivanjsko skupnost bolje organizirati in ne le živeti zgolj po inerciji, kot so jo nekoč določale le naravne sile. Rodila se je kultura. V sozvočju z naravnimi zakonitostmi je vzpostavljala učinkovite medsebojne odnose. Kultura je človeku bistveno pripomogla k prilagajanju k naravi, izkoriščanju naravnih danosti in k sožitju z drugimi živimi bitji.
Skozi človekov tehnološki napredek in njegovo potovanje skozi zgodovino vse do današnjega časa je kultura postala vseobsegajoča, tako zelo pomembna, da je, parafraziram, »zamenjala boga«. Mnogi nosilci in pobudniki družbenih gibanj namreč postajajo prepričani, da lahko delujejo mimo spoštovanja naravnih zakonitosti in da lahko uveljavljajo svoja parcialna prepričanja in interese kot splošno veljavne, čeprav ne upoštevajo niti naravnih zakonitosti niti delov družbe z drugačnimi interesi. V to kategorijo na primer brez dvoma sodi zanikanje različnosti in pomembnosti obeh spolov kot temeljne kategorije, ki ohranja obstoj človeka na našem planetu.
Pojav koronavirusa je prišel kot streznitev. V človeštvo je koronavirus udaril z vso silo. Skorajda čez noč je na kolena spravil najdominantnejšo človekovo panogo, ekonomijo. Zarezal je v človekovo potrebo druženja z drugimi bitji. Paraliziral je verske in druge družbene dejavnosti. Za človeško skupnost na našem planetu je koronavirus postal prevladujoči dejavnik. Virus ni niti dober niti slab. On preprosto je. Je zgolj dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Vso družbo, kulturo bo treba prilagoditi novemu pojavu.
Koronavirus je opozorilo družbenim skupnostim in njihovim protagonistom, ki mislijo, da je vse mogoče, da se še zdaleč ne morejo igrati boga. Vsak človekov dosežek je lahko izpeljan in uveljavljen le, če upošteva tudi naravne zakone.
Naj preidem k poanti. Kako torej »ravnati s koronavirusom«? Zavedajmo se, narava ni ne dobra ne slaba. Ni korektna ali nekorektna. Ona preprosto je. Uveljavljen način boja proti koronavirusu je dolgoročno nevzdržen. Virus bo poslej vedno prisoten (razen če se bo njemu samemu zahotelo, da izgine). Vedno nas bo ekonomsko, socialno in drugače metal iz ritma. Nas izčrpaval. Na dolgi rok je edini možen in tudi edini racionalen izhod, da se virusu prepustimo. Da mu dopustimo, da gre skozi nas. In ob tem plačamo ceno, ki jo bo terjal. Vse drugo je iluzija.
Rado Krušič, Žalec