Ko se pojavijo novi primeri, jih večino hitro odkrijejo s testiranji, nato pa jih zajezijo s sledenjem stikom in karantenami. Po zaslugi teh postopkov je mnogim državam v svetu uspelo zmanjšati raven reprodukcije covida-19 pod ena, na stopnjo, pri kateri naj bi virus izginil, saj ne bi imel več gostiteljev, ki bi jih okužil.
Poleg tega večina ljudi po Evropi, Aziji in mnogih drugih delih sveta prihaja do spoznanja, da so fizična distanca in obrazne maske nujnost, tako da v teh preventivnih ukrepih ne vidijo napada na svojo »svobodo«. Na območjih, kjer je prilagajanje takšnim zdravorazumskim ukrepom norma, obstajajo vsi razlogi za pričakovanje, da bo raven smrtnih primerov zaradi covida-19 ostala pod ravnijo en primer na tisoč ljudi – kar je približno desetina smrti, kolikor jih je zahtevala epidemija španske gripe.
Z razumnimi argumenti lahko tudi predvidimo, da bo prišlo do relativno hitrega gospodarskega okrevanja, če bodo vlade upoštevale, da trg tvorijo ljudje za ljudi, ne pa da so ljudje sredstvo za delovanje trga. Po reševanju izrednih razmer v zdravstvu bi morala biti najpomembnejša prednostna naloga vlad ta, da bi gospodarstvo spet omogočilo polno zaposlitev, ki se je ne sme žrtvovati na oltarju varčevanja in finančne pravovernosti.
Medtem pandemija na manj razvitem jugu ostaja nevarna. V začetku krize so se mnogi bali, da širitev koronavirusa preko migrantskih delavcev v Singapurju napoveduje katastrofo, ki bo manj razviti jug veliko huje prizadela kot bogati sever. Za zdaj do tega še ni prišlo. A z omejenimi sredstvi za zdravstvo za boj proti virusu in z zelo majhnim potencialom za davčne prihodke, da bi se ublažilo gospodarski šok, prihodnost velike večine držav v razvoju ostaja mračna. Brez večje tuje pomoči bodo zlasti močno zadolžene države kmalu prisiljene sprostiti delovanje svojih gospodarstev, čeprav virusa še vedno ne bodo zajezile.
To nas privede k ZDA, kjer je koronavirus povsem ušel nadzoru. Od srede junija se je v celotni državi število novih primerov na dan več kot podvojilo, in sicer na 145 na milijon ljudi. In ni res, da je ta porast novih primerov samo posledica povečanega števila testov, kot trdi predsednik Donald Trump. Če bi bilo res tako, bi bil delež pozitivnih testov med vsemi testi vse manjši. A se je v zadnjih treh tednih povečal z ena proti 22 na ena proti 13. Raven novih potrjenih okužb je v Arizoni že tako visoka, kot je bila v New Yorku na vrhuncu. In po analizi Financial Timesa je Florida samo še teden za Arizono, Teksas pa sledi Floridi z nekako tremi dnevi zamika.
Za optimiste je zadnji žarek upanja možnost, da je ta izbruh virusa v južnih delih ZDA skoncentriran med mladimi in relativno zdravimi ter da pandemija ne bo v večjem obsegu prodrla do starejših in drugih ranljivih skupin prebivalstva. A glede na to, da številni prebivalci teh zveznih držav kažejo svoje politično prepričanje tudi tako, da zavračajo fizično distanco in maske, je težko verjeti, da bo prišlo do zajezitve pandemije. Tako kot Trump tudi ti zanikovalci pandemije menijo, da bi strah upadel in da bi se gospodarstvo spet razcvetelo, če bi zdravstveni delavci prenehali s tako pogostimi testiranji in če bi mediji virusu prenehali posvečati toliko pozornosti. Trdijo, da bolezen covida-19 tako ne bi bila hujša kot nevarna sezonska gripa.
To oklepanje rešilne bilke pa je lahko uspešno. Svet je poln presenečenj in medicinske terapije za zdravljenje bolnikov s covidom-19 se hitro izboljšujejo. Če je večino mrtvih mogoče skriti pred pogledom družbe – ti so predvsem med starejšimi ljudmi, ki imajo malo socialnih stikov zunaj svojih neposrednih družin – se mi drugi gotovo lahko vrnemo v svoje življenje in v svoj vsakdanjik. Konec koncev se Američani skoraj ne zmenijo za 40.000 smrti na leto zaradi strelnega orožja in 40.000 mrtvih na leto zaradi prometnih nesreč. Če pa se raven umrljivosti zaradi covida-19 lahko zniža z 1 na 0,5 odstotka tako, da se zaščiti ranljive, potem pa še z 0,5 na 0,25 z razvojem protivirusnih terapij, bi to, da bi prišli do 60-odstotne ravni ljudi s protitelesi, kar bi omogočilo imunost množic, v ZDA zahtevalo samo še 500.000 življenj več. To bi bilo uresničljivo v osmih mesecih s samo 2000 smrtmi na dan.
Od leta 1776, ko je Thomas Jefferson napisal temeljna načela nove države, so se ZDA izneverile svojim idealom. Toda v šestdesetih letih 19. stoletja so žrtvovale življenja skoraj 400.000 mladeničev, da bi odpravile veliko sramoto suženjstva, v zadnjem stoletju pa so lahko bile – večinoma – vzor, vreden posnemanja v drugih državah.
Tudi pandemija je potrdila resnico o tem, da so Američani nekaj posebnega. Toda zdaj ZDA izstopajo kot svetovni primer tega, čemur se morajo preostale države izogniti.
© Project Syndicate J. Bradford DeLong, profesor ekonomije na University of California v Berkeleyju, je bil pomočnik finančnega ministra ZDA v času Clintonove administracije.