Evropska komisija je v svoji poletni napovedi gospodarskih gibanj na območju EU spremenila napoved za letošnje krčenje evropskega gospodarstva in ponovno rast v prihodnjem letu. Upad BDP bo tako na celotnem območju EU kot tudi na evrskem območju držav letos občutnejši, kot so pričakovali v začetku maja. Na evrskem območju držav se bo letos BDP znižal za 8,7 odstotka (spomladanska napoved je predvidevala 7,7-odstotni padec), na celotnem območju EU pa za 8,3 odstotka.
Napoved počasnejše rasti v letu 2021
Prav negotovost glede tega, kako dolgo in v kakšnem obsegu bo trajala pandemija, je temeljni dejavnik, zaradi katerega je evropska komisija popravila svojo spomladansko napoved. Gospodarski kazalniki iz maja in junija sicer kažejo, da je najhujše obdobje za EU mimo, ugotavljajo v evropski komisiji. Toda vnovični izbruhi koronavirusa bi lahko gospodarske napovedi postavili na glavo. »Določeno obdobje bomo morali znati živeti z lokalnimi izbruhi,« je dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in poudaril, da bo treba ohranjati zaščitne ukrepe, hkrati pa odpirati gospodarstvo. Nova ocena evropske komisije temelji tudi na oceni, da ne bo drugega vala epidemije.
Evropska komisija namesto sprva napovedane 6,3-odstotne rasti zdaj gospodarstvu napoveduje le še 6,1-odstotno rast.
Državam je sicer z ukrepi uspelo ublažiti negativne posledice epidemije, vendar pa okrevanje poteka neenakomerno. BDP se bo po poletnih napovedih komisije letos najmanj skrčil na Poljskem (–4,6 odstotka), na Švedskem (–5,3 odstotka) in na Danskem (–5,2 odstotka). Najbolj pa se bo skrčil v najhuje prizadetih državah zaradi epidemije in v državah, katerih gospodarstvo je močno izpostavljeno turizmu: Italija (–11,2 odstotka), Španija (–10,9 odstotka), Hrvaška (–10,8 odstotka) in Francija (–10,6 odstotka).
Slovenija brez spremembv napovedih komisije
Za Slovenijo je evropska komisija ohranila napoved sedemodstotnega padca BDP v letošnjem letu in napoved ponovne gospodarske rasti v prihodnjem letu (šest odstotkov). Evropska komisija v svoji oceni gospodarskih gibanj za Slovenijo med drugim ugotavlja, da je bila rast brezposelnosti zaradi sprejetih ukrepov doslej razmeroma majhna, število registriranih brezposelnih pa se je stabiliziralo junija. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo marca, ko se je začela epidemija, v Sloveniji dobrih 77.000 brezposelnih. Njihovo število se je pozneje dvignilo na dobrih 89.000, zdaj spet upada.
Komisija še ugotavlja, da je gospodinjstvom uspelo ohraniti prihodke, okrevanje potrošnje pa naj bi bilo znatnejše v drugi polovici leta. Na povrnitev investicij na ravni pred korono pa bo zaradi negotovosti v gospodarstvu treba še počakati.
