Nedeljski dnevnik: Tudi med epidemijo pijani za volanom

V Sloveniji je v zadnjih petih letih delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji nekoliko narasel, in sicer z 8,7 odstotka leta 2016 na 9,1 odstotka v letošnjem letu. V pomurski regiji se je v tem obdobju dvignil za tri odstotne točke, medtem ko je za 2,6 odstotni točki padel na Gorenjskem, piše Toni Perić v novi številki Nedeljskega dnevnika.

Problema alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč se še posebej zavedajo na policiji. Zato so pred kratkim v okviru poostrenega nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola in drog prvič izvedli tako imenovani maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov, ki je potekal v soboto, 20. junija, ravno na noč muzejev, od 18. ure do 6. ure v nedeljo. Policisti so bili prisotni na več kot 360 lokacijah S poostreno akcijo se je mudilo, saj je statistika zaznala, da se je med epidemijo, od 16. marca do 31. maja, povečalo števila vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč. Akcijo bodo ponovili novembra in decembra.

Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litra čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. In statistika nas svari: alkohol je kriv za več kot vsako tretjo smrt v prometu. Agencija za varnost prometa beleži podatke, da je v 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, umrlo 13 ljudi, 35 je bilo hudo in 167 lažje poškodovanih. Slovenske ceste so do prvega junija letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj.

»To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč,« so zapisali na agenciji, ki vnovič poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.

Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani. Na to so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, saj je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer.

V omenjenem obdobju so zaznali 1454 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2949 oziroma še enkrat toliko. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč – v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka.

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili več kot dva promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije oz. skoraj 70 odstotkov. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti je bila 3,13 promila, nesreča se je končala s smrtjo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je znašala 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila).

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.