Parafi bo sledil podpis dogovora, ko in če ga bodo potrdili še na vladi in v sindikatih. Ker je bil regres v višini minimalne plače vsem že izplačan, bo za tiste z najnižjimi plačami in pravico do višjega regresa naknadno izplačan poračun, so pojasnili na MJU.
Sindikati so pri tem pristali na vladni predlog, ki jim ga je vladna pogajalska skupina predstavila danes. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je sicer predlagala, da bi regres znašal 1050 evrov za vse zaposlene, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja pa je predlagala še nekoliko višji znesek - 1100 evrov za vse. Vlada pa je ostala pri lanski ureditvi in regres za javne uslužbence, ki zaslužijo minimalno plačo ali manj, zakoličila pri 1050 evrih, medtem ko bodo vsi ostali upravičeni do regresa v višini minimalne bruto plače, s čimer je bil izpolnjen zakonski pogoj glede izplačila regresa za letni dopust. Letos zakonsko določen minimum znaša 940,58 evra.
Sindikalna stran je sicer svoj predlog vladnim pogajalcem predstavila na seji 17. junija. Minister Boštjan Koritnik je že takrat napovedal, da bo na podlagi sindikalnih predlogov in argumentov pridobil stališče vlade. Obenem je izpostavil, da se je minimalna plača v lanskem letu povišala, regres je bil razbremenjen, poleg tega so vsi državljani prejeli turistični bon v vrednosti 200 ali 50 evrov za letni dopust.
Tudi o nadomestilu plače v času karantene
Danes so spregovorili tudi o nadomestilu plače v času karantene. Konfederacija sindikatov je na ministrstvo za javno upravo namreč naslovila zahtevo za dopolnitev kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti z določitvijo nadomestila plače zaposlenim, ki jim je odrejena karantena oziroma osamitev. Kot so pojasnili v sporočilu po torkovi seji vlade, so sindikati v obrazložitvi navedli, da po prenehanju veljavnosti ukrepov iz interventnega zakona v primeru odrejene karantene niso več upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, temveč skladno z določbo zakona o delovnih razmerjih glede višje sile prejmejo polovico plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali.
Po mnenju sindikatov ni pravično, da se zaposlenim odvzame polovica plačila v primerih, ko jim je odrejeno, da v skupno korist omejevanja širitve bolezni ne hodijo na delo na sedež delodajalca. Dopolnitev kolektivne pogodbe v skladu z zahtevo konfederacije bi pomenila izplačilo nadomestila plače v primerih odrejene osamitve oziroma karantene v višini 100 odstotkov osnove, osnova pa je plača preteklega meseca za poln delovni čas.
V odgovoru na omenjeno pobudo so v sporočilu po torkovi dopisni seji vlade pojasnili, da je vlada nadomestilo za čas odrejene karantene uredila na enak način, kot so bili urejeni ukrepi v času razglašene epidemije, torej v interventnem zakonu. Predlog zakona, ki ga je vlada obravnavala na seji 24. junija, na enak način ureja nadomestilo plače za čas odrejene karantene za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, so še dodali.
