Kljub novim omejitvam združevanja so se danes kulturniki ponovno zbrali na »akciji za kulturo«, da bi opozarjali na sistemsko zanemarjenost celotnega segmenta kulture pod novo vlado in na pomanjkanje dialoga med ustvarjalci in kulturnim ministrstvom. V tokratni akciji, ki so jo simbolno poimenovani Utrjevanje snovi, so se pred matično ministrstvo opravili »oboroženi« s knjigami.
Nobelovke, raziskave, revije…
Nekoliko več kot sto kulturnikov je tako danes – z maskami in na predpisani razdalji – nekaj minut krožilo pred ministrstvom, glasno prebirajoč odlomke iz čtiva, ki so ga prinesli. Kustosinja in kritičarka Barbara Borčić je denimo brala Videodokument. Video umetnost v slovenskem prostoru, »ker govori o zgodovinskem spominu in umetnosti«. Bunkerjeva producentka Tamara Bračič Vidmar se je posvetila novi številki revije Maska, češ da je polna intervjujev, ki povzemajo kontekst časa. Tudi Tadej Meserko, strokovni sodelavec društva Asociacija, je pristopil kritično: »Prebiral sem študijo Independent performing arts in Europe, ki priča o razmerah na področju performativnih umetnosti v Evropi. Govori o dobrih praksah, ki bi jih lahko prinesli tudi k nam.«
Producent na področju intermedijske umetnosti Simon Gmajner je pod roko prinesel še neprebran prvenec Draga Jančarja Petintrideset stopinj, prevajalec Iztok Ilc je denimo bral s kresnikom ovenčano Ivano pred morjem Veronike Simoniti. Publicist in teatrolog Rok Vevar se je vrnil k enemu svojih najljubših romanov Ljubljena nobelovke Toni Morrison, češ da ga »s proizvajanjem smisla vsakič znova malo povozi«. Nobeno naključje pa ni, da je še eno nobelovko – Poljakinjo Olgo Tokarczuk – glasno prebiral glasbeni producent in organizator koncertov Rok Košir. »Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih sem prinesel, ker se vse bolj zdi, da Slovenija počasi drsi v smer Poljske in to je ena redkih pisateljic, ki se tamkajšnjemu režimu, ki je na nedavnih predsedniških volitvah končno pokazal razpoke, zelo dobro upira. To se mi zdi dobra primerjava s Slovenijo, kjer je nedavno prišlo do prvih razpok v vladi in iskreno upam, da se bo tudi ta naš režim začel spreminjati.«
Katera smer je prava?
»Dogovorili smo se, da bomo opravili tak sprehod kot v dvorišču zapora. S simbolno koreografijo smo predstavili občutke o tem, kakšno družbo nam trenutna oblast na odhodu pripravlja. Kot umetniki smo tisti podsistem družbe, ki tovrstne zaznave zgodovinsko prvi reflektira, s tem dejanjem smo torej izkazali svojo večstoletno družbeno odgovornost, na družbi pa je, da s tem signalom zdaj dela naprej,« je v imenu Aktiva delavk in delavcev v kulturi povedal Vuk Ćosić.
V aktivu so sicer mnenja, da so novi ukrepi proti zbiranju izrazito nesorazmerni in uperjeni izključno proti različnim oblikam izkazovanja mnenja na protestih. »Kljub temu pa smo se kot ustvarjalci potrudili pokazati kreativno obliko nestrinjanja,« je pripomnil in dodal, da ni strahu, da bi tovrstne kulturniške akcije ugasnile, četudi jim kulturni minister tudi po dveh mesecih ni nič bolj pripravljen prisluhniti. »Realnost se zaradi naših simbolnih dejanj sicer ne spreminja, zaznavamo pa, da prihaja zaradi naših akcij do javnega dialoga. Zavedamo se, da imata umetnost in kultura v svoji tendenci, da bi modelirali družbo, svoje omejitve, a smo del mozaika javnega dialoga in tradicionalno smo tisti, ki moramo ta dialog tudi začenjati. Nismo tisti politični akter, ki v parlamentarni demokraciji premika, ampak smo tisti del, ki pokaže smer premikanja,« je še sklenil.
