V minulem tednu smo bili priča tudi nadaljevanju afere nemške družbe Wirecard, ki je zaradi manjkajočih 1,9 milijarde evrov in številnih nepojasnjenih računovodskih pomanjkljivosti postala prva predstavnica nemškega indeksa DAX, ki je končala v prisilni poravnavi. Tečaj delnic je konec tedna znašal 1,28 evra, kar predstavlja skoraj 99-odstotni padec od začetka leta. Na vročem sedežu sta se znašla tudi nemški regulator BaFin in revizijska hiša Ernst & Young; zadnja je že več kot deset let odgovorna za revizijo padle zvezde in je bila v minulih letih tudi sama udeležena v številnih škandalih. Med drugim je bila vpletena v lansko afero pranja denarja danskih bank in revizijo propadlih družb Thomas Cook in HMC Health, pri katerih se porajajo številna vprašanja glede ustreznosti revizijskih postopkov. Vse bolj kaže, da bo škandal Wirecard občutno vplival na finančne trge. Vlagatelji in regulatorji se namreč sprašujejo, kako je družbi tako dolgo uspelo prikrivati nepravilnosti. Pojavljajo se tudi vprašanja o ustreznosti trenutnega sistema revizij, v katerem lahko podjetja brez utemeljitve zamenjajo revizijske hiše, ki so seveda motivirane, da obdržijo stranke.
Lufthansa je po odobritvi največjega delničarja (Heinz Hermann Thiele) končala pogajanja z nemško državo za nujno potrebnih devet milijard evrov likvidnostnih sredstev. Nemčija bo v sklopu dokapitalizacije postala 20-odstotna lastnica družbe. Kljub obljubam, da se država v poslovanje družbe ne bo vmešavala, se številni udeleženci trgov sprašujejo, ali bo lahko družba dovolj fleksibilna pri pričakovanem nižanju števila zaposlenih in bodočem poslovanju. Tudi nizozemski del francosko-nizozemske letalske družbe Air France-KLM je v minulem tednu prejel odobritev za 2,4 milijarde evrov kreditnih linij z 90-odstotnim jamstvom nizozemske vlade in eno milijardo neposrednega posojila države. Francoski del družbe pa je že aprila prejel sedem milijard evrov državne pomoči. Družba American Airlines je v tednu dni pridobila 3,5 milijarde dolarjev v obliki privatnega dolga in novo prodanih delnic. Za novico iz ameriškega finančnega sistema je ponovno poskrbel Fed z zahtevo, da vse večje ameriške banke zamrznejo višino dividende v tretjem četrtletju na ravneh iz drugega četrtletja, hkrati jim je v omenjenem obdobju prepovedal odkup lastnih delnic. Bančni sistem je sicer po mnenju centralne banke glede na rezultate rednega testiranja kapitalskih ustreznosti Dodd-Frank v dobrem stanju, tako da gre predvsem za preventivni ukrep, ki bo zagotovil zadostno kapitalsko ustreznost sistema za kreditiranje gospodarstva do konca leta.
