Sobotno dopoldne v piranskem mandraču ni bilo nič kaj posebno živahno. Na koncu pomola, v senci rdečega svetilnika, se je pred žgočim soncem skrivala malo večja skupina ljudi. In čeprav je bilo do prihoda Zlatoperke, ladje, ki bo vsako soboto in nedeljo med 8. in 20. uro redno plula na krožni poti od Ankarana do Pirana, še vsaj dobre pol ure, je bilo med čakajočimi čutiti napetost, ali jim bo uspelo priti na barko.
Projekt čezmejnega celostnega prometnega načrtovanja in intermodalnih storitev potniškega prometa z akronimom Crossmoby, ki sodi v program sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020 in so ga podprle prav vse štiri obalne občine, je namreč že prvi dan tako med domačini kot gosti požel veliko zanimanja. Kot je povedal lastnik barke Sandi Radolovič, potem ko se nam je vendarle uspelo vkrcati na ladjo in smo na piranskem pomolu za seboj pustili lep ducat razočaranih potnikov, je bilo podobno na vseh postajah. »V Ankaranu smo na Zlatoperko vkrcali le dobro polovico potnikov, ki so čakali na pomolu. V Kopru žal nismo mogli vzeti na ladjo nobenega, v Izoli se jih je izkrcalo 22, zato smo lahko vzeli toliko novih, vendar spet nismo pobrali vseh. V Piranu smo lahko pobrali le dvanajst gostov,« je povedal Radolovič in dodal, da sedežev na ladjici ni mogoče rezervirati, saj ladijski prevoz deluje po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje«.
Barka, ta je sicer ribiška ladja in z njo družina Radolovič v zimskem času še vedno lovi ribe, Sandi pa je že tretja generacija ribičev v družini, je sicer registrirana za sedemdeset ljudi a kaj ko so morali število potnikov zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, zmanjšati za več kot polovico. »Potem ko smo zagotovili večji razmik med potniki na ladji, ta zdaj sprejme 20 ljudi, ker pa gre večinoma za družine, je končna številka okoli 40 potnikov.«
Med potniki so res predvsem družine z otroki. Tudi družina Pušnik iz Ljubljane je brezplačno plovbo izkoristila za popestritev počitnic v ankaranskem kampu. »Plovba se nam je zdela zanimiva predvsem zaradi otrok. V Ankaranu, kjer smo nastanjeni, zaradi vseh koronaukrepov ni veliko dogajanja. V Izoli sta se dekleti kopali, naredili smo tudi krajši ogled mesta,« je povedala Lidija Pušnik in priznala, da so bili v dvomih, da morda ne bodo dobili prostora na ladji za vrnitev v Ankaran. »Bratova družina je izkoristila možnost prevoza koles, tako da so se vračali s kolesi,« je še povedala sogovornica.
Mogoč tudi prevoz koles
Zlatopreka ima prostor za največ pet koles, kar so vsaj tisti kolesarji, ki so prišli na barko, tudi izkoristili. »V Izoli smo pustili avto in se s kolesi odpravili do Ankarana. Tam smo se kopali, se vkrcali na barko in zdaj gremo do Pirana. Od tam pa se bomo s kolesi vrnili nazaj v Izolo. Lahko rečem, da bo za nami en zelo lep, aktiven družinsko preživet dan,« pa je povedal sogovornik, ki prihaja iz Gorenjske.
Jok, predvsem najmlajših, ki so ostali brez vožnje z ladjico, je vidno prizadel tudi Radoloviča. Kot je dejal, bo izvajalcem programa omenil, da bo treba, če se bo projekt prijel in ga bodo izvajali tudi prihodnje leto, razmisliti, kako rešiti ta problem. »Ljudi, ki so prišli iz Ankarana ali Pirana na drug konec slovenske obale, moramo nekako pripeljati nazaj,« je še povedal sogovornik, ki upa, da jim bo vreme naklonjeno in bo lahko izpeljal vseh petnajst vikendov.
