»Ob epidemiji covida-19 se je ponovno pokazalo, da potrošniki nimamo ustreznega zastopnika v vladi niti dovolj močnega lobista zunaj nje. Brez kakršnega koli dialoga s predstavniki potrošnikov so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi pomagali blažiti posledice v turistični dejavnosti, a na račun pravic potrošnikov, ki so se tudi sami znašli v težavah.« Precej ostre besede Brede Kutin, predsednice Zveze potrošnikov Slovenije. Izrečene so bile te dni, ko zveza praznuje 30. obletnico. Pravi čas za pogled, kje smo in kam so v naši družbi v resnici umeščene pravice potrošnikov.
Žal razmere niso najboljše, ugotavljajo pri zvezi. »Varstvo potrošnikov mora v Sloveniji ponovno dobiti mesto pri oblikovanju razvojnih politik,« poudarja Kutinova.
Spomin na začetke
Komur spomin seže do začetkov nastajanja zveze in urejanja področja pravic potrošnikov v Sloveniji, se bo bržkone spomnil, da se je vse skupaj začelo tako rekoč iz nič. Bilo je še slabše kot danes. V kako klavrnem stanju so bile potrošniške pravice v tistih letih, kažejo omejene garancijske dobe, ki so jih včasih šteli v mesecih, in ne letih; trgovci so imeli vso moč v rokah, medtem ko so se izdelovalci počutili kot nepremagljivi in nedotakljivi, tako da je bilo marsikdaj težko dobiti v zmernem času dobro servisno storitev.
To se je spremenilo. Kot ob obletnici ugotavljajo pri zvezi, se delež tistih, ki poznajo svoje pravice in jih znajo uveljavljati, povečuje. Vendar še vedno nismo tam, kjer bi morali biti. Predvsem manjka učinkovitega institucionalnega pravnega varstva, opozarjajo.
Tudi z drugih vidikov se je v tem času marsikaj spremenilo… Marsikaj bi se še lahko. Nekoč je Breda Kutin v pogovoru za Nedeljski dnevnik dejala, da trgovci prav dobro vedo, kako nas potegniti za nos. To bržkone velja še danes.
Glasovanje z nogami
Ozaveščenost potrošnikov pomeni, da so številni že ponotranjili osnovno načelo sodobnega potrošništva, ki ga poudarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije: potrošnik lahko glasuje z nogami. Če se mu neka storitev ali nakup zdi preveč drag, če ni zadovoljen, ima vselej možnost (in je celo zaželeno), da se odpravi kam drugam, kjer bo za svoj evro dobil boljše in primernejše.
Zveza potrošnikov je od nastanka pri tem naredila kar nekaj pomembnih korakov. Tudi odmevne akcije, kot sta bili pobuda skupnega nakupa električne energije in plina, sta bili velikanski korak v pravo smer. Sodelujoči so, če bi vse sešteli, skupaj prihranili milijonček in še kaj več. Ali pa pridružitev sodnemu postopku v primeru afere z dizelskimi motorji Volkswagna. Zadnje čase se je zveza močno angažirala pri posojilih in ravnanju bank. Še bi lahko naštevali; področje je sila razvejeno.
V tem smislu sodi Zveza potrošnikov Slovenije med najaktivnejše potrošniške organizacije v Evropski uniji. Zelo aktivna je tudi na evropski ravni, saj se dandanes mnoge pomembne odločitve sprejemajo v Bruslju.
Govorimo o vseh
Breda Kutin še poudarja, da smo potrošniki vsi, »tudi tisti, ki sprejemajo odločitve, ki vplivajo na celotno družbo«. Nadaljuje: »Zato potrebujemo nacionalno strategijo, vladni program in posvetovalno telo za usklajevanje politike varstva potrošnikov. Želimo si ministrstvo, ki bo upoštevalo interese potrošnikov in jih ne bo podrejalo drugim interesom.«
Trideset let je lepa obletnica. Ob neki priložnosti je sogovornica dejala – če se še malce zazremo v preteklost –, da se z rahlo nostalgijo spominja časov, ko je Slovenija nastajala in začela samostojno pot. Zlasti v prvem obdobju so v parlamentu in vladi prisluhnili mnenjem zveze potrošnikov kot nevladni civilnodružbeni organizaciji, ki je imela in še vedno ima dobre informacije o urejenosti področij tudi v tržno najbolj dinamičnih državah. »Spominjam se, kako so nas pri pripravi zakonodaje vabili tako rekoč pri vsakem koraku, skozi katerega je šel predlog potrošniškega zakona,« je pripovedovala Kutinova.
Danes je žal tudi v tem pogledu drugače. Kot se je pokazalo v času epidemije, so parlamentarci skupaj z vlado zavrnili nekatere pomembne pripombe zveze potrošnikov. Ta je med drugim predlagala, da bi s skladom pomagali turističnim agencijam pri vračanju denarja potrošnikom. Ni se zgodilo. Še več, politiki so sprejeli odločitev, ki je v mnogo pogledih v nasprotju z evropsko zakonodajo. Preložitev izplačil za 12 mesecev je po mnenju zveze škodljiva in lahko vpliva na zaupanje potrošnikov v agencije.
Lahko rečemo, da dokler bodo odločevalci na pravice potrošnikov in potrošniško organizacijo gledali kot na nebodigatreba, bodo v sistemu varstva pravic slehernika nasproti trgovskim konglomeratom in izdelovalcem luknjasti kot švicarski sir.
Zveza se trideset let bori proti temu. »Potrošniki pričakujemo, da bomo v razpravah in postopkih odločanja sodelovali, ne bomo privolili v to, da nas bodo izpustili. Pravice potrošnikov postajajo vse bolj pravice državljanov in so si bistveno bližje, kot je videti na prvi pogled, a ne ene ne druge nam niso dane enkrat za vselej, za njihovo uveljavljanje in ohranjanje si je treba vseskozi prizadevati. Zato ne bomo tiho,« je strnila Breda Kutin.
Obširnejši pogovor z Bredo Kutin pripravljamo za prihodnjo, julijsko številko Nedeljskega dnevnika.
