»Tekma je bila za nas kot finale lige prvakov. Po psihološki blokadi smo se morali pobrati. Trud in pošten odnos do igrišča sta nas na koncu nagradila z golom v zadnjih minutah. Srečo si je treba zaslužiti.« Tako je premiero v slovenski ligi po srečni zmagi v Domžalah ocenil 36-letni Dino Skender, ki je peti hrvaški trener Olimpije v zadnjih tridesetih letih. Ko je sodnik Žnidaršič odpiskal konec tekme, je stisnil dlani v pest in se objel z vsemi, ki so bili na klopi.
Domžale so prvič med koronakrizo odprle stadion za peščico imetnikov sezonskih vstopnic, ki so jih ob upoštevanju varnostne razdalje razporedili na polovici tribune. Niti Olimpija ni bila brez podpore. Navijaška skupina Green dragons se je najprej pojavila za ograjo, kjer je imela otežen pogled na zelenico, zato se je še pred polčasom premaknila proti mostu na drugi strani stadiona. Z napevi in žaljivim transparentom je znova izrazila nestrinjanje s klubsko politiko Milana Mandarića, ki si je tekmo ogledal z Mladenom Rudonjo in Sebastjanom Cimerotičem. Bolj glasni so bili domžalski funkcionarji. Predvsem športni direktor Matej Oražem je s pripombami po seriji rumenih kartonov vršil pritisk na sodnike in dajal navodila nogometašem, kako naj igrajo.
Na tekmi z malo dogajanja se je za odtenek bolje znašla Olimpija, a je po dvajsetih minutah ostalo pri vratnici Vukušića, ki je daleč od jesenske forme. Bolj se je bližal odmor, nevarnejše so postajale Domžale, ki so dobivale dvoboje na sredini igrišča, a bile premalo konkretne za vodstvo. V nadaljevanju niti menjave niso dvignile ritma blede tekme, ki so jo z metanjem pirotehnike na igrišče začinili ljubljanski navijači in zaposlili gasilce. Ko je že kazalo, da se bo derbi Ljubljanske kotline končal z remijem brez golov, je Skender tik pred podaljškom opravil zmagovito menjavo. V gneči pred golom je bil najbolj zbran Kadrić, ki je ob pomoči nesrečnega branilca Vujadinovića potisnil žogo za hrbet Mulalića.
Dino Skender je z igralci stopil v krog na sredino igrišča in sodeloval pri proslavljanju zmage. Tri točke v Domžalah so mu prinesle mir pred nedeljskim derbijem z Mariborom in ognjemet navijačev. »Ustavili smo Domžale, kar je bil naš glavni cilj. Potreboval bom še nekaj časa, da se z igralci povsem ujamem. Način naše igre je podoben, kot sem ga zagovarjal tudi v prejšnji službi v Osijeku. V Ljubljani sem po dveh dneh spoznal, da lahko igralci s fanatičnim pristopom tekmo pošteno oddelajo do konca. Imamo skupen cilj – osvojiti naslov prvaka. Če je bila tekma v Domžalah kot finale lige prvakov, bo nedeljski derbi z Mariborom kot finale svetovnega prvenstva.«
Domžalčani so slabo prenesli poraz in se znova preveč ubadali s sojenjem. Trener Dejan Djuranović je ostal dostojanstven: »Nesrečen poraz glede na potek tekme. Zadovoljen sem z disciplino v igri in odgovornostjo igralcev. Olimpiji razen vratnice Vukušića nismo dovolili velikih priložnosti. Na koncu smo prejeli nesrečen zadetek, a je veliko stvari, na katerih lahko gradimo temelje za prihodnje tekme. Ob polčasu sem zahteval, da igramo bolj neposredno proti vratom nasprotnika, vendar v trdi tekmi ni bilo prav veliko priložnosti.«
