Če pa je že šlo kar koli narobe, so krivi, saj veste, drugi. Kriva je prejšnja vlada z istim gospodarskim ministrom. Ne, to pa ne, Počivalšek ni kriv, ne prej in ne zdaj, kriv je zavod za blagovne rezerve, čeprav spada pod njegovo ministrstvo in bi on moral nositi vso odgovornost. Ne, to pa ne, Počivalšek je reševal življenja, pa čeprav z neuporabnimi ventilatorji in z dragocenimi maskami, ki »režejo ušesa«, ohranjal je delovna mesta in dobičke v »naključno« izbranih podjetjih. Krivi so zdravniki, ker niso upoštevali protislovnih navodil ministra Gantarja, ki se na vse pretege trudi, da bi izpadel strokoven in etičen, krivi so drugo zdravstveno osebje pa direktorji in osebje domov, ker so podvomili in kritizirali njegove ukrepe. In namesto da bi dobilo nadzor ministrstvo za zdravje, ga bodo nekateri domovi in nekateri v domovih. Strokovni nadzor. Za kazen. (Če ste iluzorno pričakovali, da bo vlada dovolila preiskovanje svojih »rabot«, ste se pošteno zmotili. V najboljšem slučaju bo preiskovala sama sebe.) Kriva je tudi opozicija, ker noče sodelovati in samo »nagaja«, pa novinarji, ki objektivno poročajo, krivi so kolesarji…
Opozicija, mediji, intelektualci, protestniki in drugi aktivni državljani ves čas opozarjajo samo na nepravilnosti Janševega delovanja in na sporne ukrepe njegovih ministrov, vlada pa odgovarja z zvito, da ne rečem pokvarjeno taktiko. Po eni strani preusmerja kritike s sebe in kaže s prstom na vse zgoraj naštete »krivce«, po drugi strani pa hoče doseči, da bi vsi prizadeti preusmerili negativna čustva (strah, obup, odpor, jezo, ogorčenje…) namesto v vlado v tiste, ki opozarjajo na njene (vladine) pomanjkljivosti. Cilj je jasen: »Borite in sprite se med seboj, mi pa bomo triumfirali in na enak način vladali naprej.« Na žalost jim to vsaj delno uspeva.
Stalnica preizkušenih Janševih taktik za vzdrževanje sprtosti med Slovenci so, seveda, ideološke teme, DeSUS – a ne, gospa Pivec – in SMC pa pri tem uslužno sodelujeta. »Ideološki virus« se širi in preskakuje še na druge gostitelje, na primer na »nacionalko«. Pred dnevi smo si lahko ogledali dokumentarni film Razdvojenost in potem še sledili delu pogovora med zgodovinarji. O delu govorim, ker se je pogovor na TV prekinil in nadaljeval na medmrežju, kjer mu marsikdo, posebno iz starejše generacije, ne more slediti. Zanima me namen predvajanja tovrstnih oddaj. Želijo zrcaliti razdvojenost med Slovenci po subjektivni predstavi in presoji nekaterih? S tem mislim najprej na avtorico scenarija filma Ljerko Bizilj, potem na voditeljico novinarko Vido Petrovčič, ki ni bila samo moderatorka pogovora, ampak je s svojimi citati, navedbami različnih podatkov… aktivno podpirala eno stran omizja. Je to nova »uravnoteženost«? Mislim še na goste in na njihova nasprotujoča si stališča, za katere ni bilo časa, da bi jih eni dovolj argumentirali, drugi pa pokazali na vse zmote in tudi na metodološke manipulacije nekaterih prisotnih. Take oddaje prinašajo še več nemira in razklanosti. Naj se zgodovinarji raje prej sporazumejo, sprejmejo realno interpretacijo polpretekle zgodovine in jo šele potem predstavijo narodu.
Za »lepši« konec: poleg zastraševanja in ščuvanja ima Janša v programu še taktiko manipulacije izvabljanja »mehkih« čustev pri dovzetnih državljanih. Kdo se ne bi raznežil ob družinskih fotografijah z otroki. Ali pa prisluhnil besedam njegove mlade soproge na RTV Slovenija.
Polona Jamnik, Bled
