Kot je na današnji virtualni novinarski konferenci povedal Harlamov, letošnja nagrajenka v svoji poeziji poglobljeno preučuje našo človeškost - medčloveške odnose med moškim in žensko, materjo in hčerjo. Rodila se je leta 1942 v Budimpešti madžarski materi in slovaškemu očetu in je odraščala dvojezično. Zato je po njegovih besedah oseba, ki pooseblja Srednjo Evropo, ravno zdaj, ko se sprašujemo, letos ne samo, kam gremo, ampak tudi, ali Srednja Evropa nenazadnje v tej novi konstelaciji še obstaja.
Ker ji je bil onemogočen študij nemščine in estetike, je študirala agronomijo. Za njo je tudi izkušnja emigracije, za devet mesecev je emigrirala v Kanado po sovjetski zasedbi Češkoslovaške leta 1968. Prevajala je iz madžarščine, nemščine in največ iz angleščine. Napisala je 23 pesniških zbirk.
Že prej, še posebno pa v 90. letih minulega stoletja, je po besedah Harlamova razširjala možnosti slovaške moderne lirike, pa tudi možnosti upodabljanja ženk in žensko-moških odnosov. Njena poezija prehaja med refleksivno, imaginatvno, intelektualno, intimno liriko in nenazadnje filozofskim premislekom. V zadnjih letih se njena besedila vse bolj fragmentirajo in vsebine postajo izraziteje avtobiografske, je povedal Harlamov.
Kot je dodal, gre tudi za izjemno svežo pesnico, nagrada pa je tudi simbolno "prišla v prave roke pravi trenutek", saj letos mineva 20 let od avtoričinega prvega obiska festivala Vilenica.
Möderndorfer je izjemen vsestranski ustvarjalec, ki ga je Boris A. Novak v svoji utemeljitvi označil kot umetniškega poliglota. Po izobrazbi je gledališki in filmski režiser. Do danes je režiral več kot 100 predstav, objavil je več kot 70 knjig proze, poezije in dramatike ter napisal 42 dramskih besedil, od katerih je bila približno polovica uprizorjena.
Njegova dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije, več je prevedenih v tuje jezike. Več njegovih dramskih besedil je bilo uprizorjenih na tujih odrih. Delal je tudi kot filmski, televizijski in radijski režiser. Je scenarist in režiser štirih celovečernih igranih filmov. Za filmski opus je prejel 23 mednarodnih in domačih nagrad. Za svoje ustvarjanje na različnih področjih je prejel že več kot 50 nagrad in nominacij, tudi nagrado Prešernovega sklada, je spomnil Harlamov.
Jubilejni, 35. mednarodni literarni festival Vilenca se, kot piše na spletni strani festivala, aktivno vključuje v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi ter spremembami v Evropi in po svetu, prav v času, ko se je spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja in se je - vsaj začasno - spremenil tudi bivanjski prostor literature ter znotraj tega naš stik z njo.
S premišljenim izborom medgeneracijsko raznolikih mednarodnih in domačih gostov ter sodelovanjem med različnimi literaturami bodo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis? Po prepričanju organizatorjev gre za vprašanje, ki si ga v sedanjem položaju vse pogosteje postavljamo.
Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, se bo letošnja Vilenica ozrla k svojim začetkom in premišljevala, kje smo danes, 35 let pozneje.
Festival organizira Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica na Krasu in drugod po Sloveniji.