Sedanjemu upravnemu odboru Prešernovega sklada se septembra izteče mandat, zato je vlada pred nedavnim predlagala državnemu zboru v potrditev nove člane za obdobje prihodnjih štirih let, ki so jih v torek v parlamentu tudi potrdili.
V naslednjem mandatu bodo tako odbor sestavljali zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina, akademik Janko Kos, nekdanja direktorica NUK Mateja Komel Snoj (ki je bila na čelo nacionalne knjižnice imenovana v času prvega mandata kulturnega ministra Vaska Simonitija), klasična filologinja in prevajalka Sonja Weiss, v zamejstvu delujoči književnik in urednik Jurij Paljk, dirigent Lovrenc Blaž Arnič (sicer tudi Simonitijev pomočnik v prejšnjem mandatu), operna pevka Bernarda Fink, slikar in profesor Jožef Muhovič, pisatelj ter umetnostni zgodovinar Robert Simonišek, novinarka Ženja Leiler Kos (nekoč tudi generalna direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo), novinar, avtor dokumentarnih oddaj in filmov ter nekdanji direktor TVS Jože Možina, arhitekt in publicist Marko Cotič, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar, dramaturg Rok Andres ter novinarka in koreografinja Barbra Drnač.
Dvomi o primernosti
Kmalu po tistem, ko je vlada 21. maja poslala predlog nove sestave v državni zbor, so se v javnosti pojavile kritike ponujenega izbora, češ da je izrazito politično in ideološko motiviran, pri tem pa naj bi bila vprašljiva tudi strokovnost nekaterih članov, ki nimajo posebnih referenc s področij spremljanja umetnosti oziroma presojanja kakovosti umetniških del. Upravni odbor pa odloča o dobitnikih vsakoletnih Prešernovih nagrad, resda na podlagi predlogov strokovnih komisij za posamezna umetnostna področja, ki pa jih imenuje odbor sam; imena teh strokovnjakov za zdaj še niso znana.
Nenavadno je bilo tudi razmeroma kratko obdobje iskanja primernih članov »iz vrst ustvarjalcev in uglednih strokovnjakov s področja kulture«. Ministrstvo za kulturo je javni poziv za predlaganje kandidatov objavilo v zadnjem tednu aprila, torej tik pred prvomajskimi prazniki, zaključil pa se je že 4. maja. Na vprašanji, ali je bil poziv objavljen še kje drugje kot na spletnih straneh vlade in zakaj je trajal samo deset dni, nam z ministrstva niso odgovorili, je pa delno pojasnilo pred dobrim tednom dni v Studiu ob sedemnajstih na Radiu Slovenija ponudila državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc – poziv naj bi bilo treba izpeljati čim prej, saj je zaradi pandemije in drugih okoliščin zamujal, »zato so tudi postopki tekli hitro«; kar pa se ji, kot je poudarila, ni zdelo sporno.
Profil določa politika
Državna sekretarka je zavrnila tudi vtis, da naj bi bili v sestavo uvrščeni pretežno tisti, ki pripadajo desnim političnim ali kulturnim krogom, saj naj bi bilo takšno razmišljanje ponižujoče do vseh, ki so bili imenovani v novi odbor: »Med člani so akademiki in več nagrajencev Prešernovega sklada, odbor pa je tudi izrazito spolno uravnotežen.« Prispelo naj bi sicer skupno 20 predlogov za nove člane, vendar nam na ministrstvu niso pojasnili, kdo je izbral petnajsterico, ki je bila ponujena v potrditev.
»Upravni odbor vedno sestavi politika, ki je v tistem trenutku na oblasti, s čimer ni prav nič narobe – na ta način pokaže, kako razume in vidi kulturo,« pa je v omenjeni oddaji komentiral režiser Vinko Möderndorfer, ki je bil predsednik tega odbora med letoma 2016 in 2019. »Seveda je res, da je nova zasedba upravnega odbora videti bolj desno orientirana, ustreza pač profilu trenutne vlade – s tem je politika v določenem smislu tudi prevzela odgovornost, kar se mi zdi v redu.«
Vseeno pa ostaja dejstvo, da so se kake odločitve o nagrajencih v preteklosti že izkazale kot vprašljive; nekatere so bile sporne že ob sami razglasitvi in jih je takratni upravni odbor bolj ali manj (ne)spretno zagovarjal, druge so se kot manj posrečene pokazale skozi čas. Čas pa bo tudi pokazal, kateri kriteriji vrednotenja bodo prevladovali v prihodnjem mandatu.
