Gorenjska postaja vse bolj kolesarjem prijazna regija. V okviru projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje bo na okoli 450 kilometrih kolesarskih poti 545 enotnih označevalnih tabel, napovedujejo partnerji v projektu. »To je dobra podlaga za razvoj turizma in za razmah dnevnega kolesarjenja,« je prepričan predsednik Svetovalnega organa za razvoj kolesarskega omrežja Gorenjske Andrej Zalokar. V SORK se s projektom ukvarjajo že pet let. Najprej so pregledali občinske kolesarske poti in jih na Gorenjskem evidentirali 121. To je bila osnova za snovanje Gorenjskega kolesarskega omrežja, v katerega je poleg 18 gorenjskih občin vključenih tudi šest občin iz osrednjeslovenske in goriške regije, pravi Zalokar.
»Projekt je praktično pri koncu. Roki so bili na začetku drugačni, bolj optimistično zastavljeni, a štiri leta smo potrebovali, da smo prišli do usklajenih praks in elaboratov, vmes pa so se spremenili tudi predpisi,« pravi Tomaž Willenpart z direkcije za infrastrukturo. Država je zadolžena za financiranje državne kolesarske mreže, lokalne skupnosti pa za lokalne kolesarske poti. Do poletja bi lahko partnerji v projektu po njegovem tako pripravili sporazum o sofinanciranju, jeseni pa naj bi objavili razpis za označbe. »Prihodnje leto spomladi bi verjetno stekla dobava signalizacije. Nekateri odseki bi bili lahko označeni še pred poletjem, celotno omrežje pa kmalu zatem,« pravi.
Opozarjajo na potrebe kolesarjev
Gorenjsko kolesarsko omrežje se po besedah Zalokarja iz leta v leto spreminja, saj vanj dodajajo na novo zgrajene kolesarske povezave. »Ko bodo postavljene označbe, se bodo ljudje zbudili. Tako kot so se zbudili, ko je bila postavljena signalizacija od Rateč do Ljubljane. Ogromno pobud, povezanih z izboljšavami, je bilo podanih in upoštevanih, enako računamo, da bo tudi zdaj,« opisuje. Del projekta bo velik zemljevid z vsemi označenimi potmi in 14 manjših, ki bodo prilagojeni kolesarjem. »Zloženi bodo tako, da bodo šli v zadnji žep kolesarskega dresa. Za zdaj bodo imele karte označene kulturne, tehnične in druge znamenitosti ob trasah, turistične informacijske točke in podobno, ne bo pa še gostiln in nastanitvenih ponudnikov,« pravi.
Prav ozaveščanje okoliških ponudnikov je po besedah Zalokarja pomemben del projekta. »Naučiti jih moramo, da kolesarji potujemo samo z denarnico, torej da nimamo s seboj torb, hladilnikov. Postaviti moramo enotne standarde. Težko je reči, da je nekdo kolesarjem prijazen ponudnik prenočitvenih zmogljivosti, če od nekoga zahteva, da svoje cestno kolo čez noč odloži na bližnjo zelenico. Treba je imeti v mislih potrebe kolesarjev, denimo tudi to, da si bodo med oddihom morda želeli oprati kolesarski dres in podobno,« opozarja.
Table verjetno prihodnje leto
Kolesarsko omrežje na Gorenjskem tako kot drugod po državi se nenehno dopolnjuje. »V fazi projektiranja so celotno območje Radovljice, Poljanska in Selška dolina ter kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem,« našteva Willenpart in dodaja, da bodo kmalu sledile izvedbe. Prav slednja Bohinjce denimo za povezavo med Bledom in Bohinjem zelo skrbi, predvsem za zahteven del v Soteski, saj se že bližajo roki, v njihovo izpolnjevanje pa je močno posegla tudi epidemija. Usoda gradnje te povezave naj bi bila po besedah bohinjskega župana Jožeta Sodje jasna najkasneje sredi julija. »Slovenija naj bi imela na leto na voljo okoli 15 milijonov evrov za gradnjo kolesarskega omrežja, računamo pa tudi na evropska sredstva,« pa opozarja Willenpart.
