Klinični asistent dr. K. Lušicky (Zagreb):Ljubljanska medicinska fakulteta
Mnogo se je že pisalo in govorilo o absolutni potrebi slovenske medicinske fakultete. Boj, ki smo ga Slovenci vodili v Avstriji za našo visoko šolo, – ogroženi nacionalno in kulturno, – ni prestal niti v svobodni naši Jugoslaviji. Sami vladamo in vendar si ne darujemo popolne univerze? Logično sledi iz tega, da so in to na odločilnih mestih, ljudje, ki so bili o Jugoslaviji sploh drugega mnenja, ali so pa po prvem navdušenju svoje mnenje modificirali. Javna tajnost je, da bo prejkone ostala sl. medicinska fakulteta pri 4 semestrih, ako bo sploh še nadalje obstojala kot nesmiseln rudiment.
Tudi jaz se prištevam k onim, ki absolutno ne uvidevajo, da bi bil kulturni napredek jugoslovenskega naroda zavisen ravno od ljubljanske medicinske fakultete, kakor se je to javno povdarjalo. Pravim medicinske fakultete in ne univerze. Kar nas je po prevratu v resnici mislilo jugoslovensko, nismo nikdar zahtevali ustanovitve kar treh popolnih univerz v treh jugoslovenskih centrih. (…)
Dvojno si upam trditi: 1.) da je medicinska fakulteta danes v Ljubljani nepotrebna in 2.) nemogoča.
Prva trditev zadene ob trditev onih, ki s prof. dr. Šerkom mislijo, da se bodo le na ta način razvile slovenske latentne duševne sile in dokumentirale naš kulturni razvoj in vrednost v jugoslovanstvu. (…) Gospoda, ali ne uvidevata, da bi bila pri tem precej visoko vzetem številu naklada specifično naših slov. znanstvenih knjig nemogoča, ker bi bila predraga. In drugič, ali že ta moment in pa zahteva, da se vsaj pri med. znanstvenem delu ne separiramo, ne zahtevata, da bo ravno medicinska znanost in jezik, odnosno nomenklatura enotna, in to srbohrvatska? (…)
Nihče pa naj ne bo v skrbeh, da ne bo dal svojega narodnega obulusa slovenstvu, če bo publiciral v srbo-hrvaščini, pa če ga bo zunanji svet prišteval, recimo, Srbom ali Jugoslovenom, kar je v resnici. (…)
Slovenski narod, 31. maja 1921
VSEUČ. PROF. DR. ALFRED ŠERKO: Medicina v Ljubljani.
Klinični asistent interne klinike v Zagrebu gosp. dr. K. Lušicky je napisal v »Slovenskem narodu« z dne 31. maja in 1. junija t.l. dva članka, naperjena proti ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot nepolitik se ne spuščam z gospodom kolegom iz Zagreba v politične debate in pa zato ne, ker sem mnenja, da ima vsak človek pravico izveličati se po svoji fasoni in da vodi tudi pot, ki jo ubira g. Lušicky, do neko vrste izveličanja. Kot član napadene fakultete pa moram ugotoviti sledeče:
Od ministrstva prosvete sklicana univerzitetna komisija, sestoječa iz 17 univerzitetnih profesorjev kot zastopnikov vseh treh univerz v Kraljevini, kateri je bila poverjena naloga sestaviti enotni univerzitetni zakon, je pred kratkem enoglasno sklenila, da naj ima ljubljanska univerza 5 fakultet, torej tudi medicinsko. Vprašam g. doktorja, odkod ima to »javno tajnost«, da bo slov. medicinska fakulteta prejkone ostala pri štirih semestrih, ako bo sploh še nadalje obstajala. Jaz poznam neko drugo »javno tajnost«, namreč, da je mnogim takozvanim Slovencem negacija ljubljanske medicinske fakultete za njih fasono izveličanja neobhodno potrebna.
Gospod Lušicky je po preobratu sedel sam v medicinskem pododseku vseučiliške komisije v Ljubljani in se udeleževal predpriprav za realizacijo ljubljanske medicinske fakultete. Vprašam g. doktorja, ali je mislil takrat, tudi že »v resnici jugoslovensko« ali pa je bil že takrat brezplemenski?
Gospod dr. Lušicky trdi, da si je Ljubljana zamislila zelo optimistično in skoro naivno medicinsko fakulteto. Resnica je, da je začela fakulteta svoje delo z naravnost beraškimi sredstvi in v prostorih, proti katerim so kleti luksurioznih zagrebških institutov na Šalati saloni; resnica je pa tudi, da je stal temelj te fakultete za Jugoslavijo že pred vojsko in to je bila ljubljanska prosektura, razun Sarajeva edini inštitut še danes v Jugoslaviji. In ta fakulteta je šla z brezprimerno vstrajnostjo svojo pot in stoji na trdnih nogah. Temelj te fakultete so zidali z lastnimi sredstvi za Jugoslavijo Slovenci, Slovenci Jugoslovani. Odpustila bo pa letos ta fakulteta preko 50 svojih slušateljev s strokovno izobrazbo, kakršne si niso pridobili svetovnih svojčas na svetovnih univerzah nekateri današnji klinični asistenti. S tem je dokazala fakulteta, da je dober arhitekt, ki gradi z malimi sredstvi, a z ljubeznijo in smotrenim delom. Tudi Pasteurjev institut v Parizu se je razvil iz podzemske kleti, kakor je bil Rockefeller svoj čas financialno na slabšem od današnjih kliničnih asistentov.
O vrednosti majhnih fakultet se z g. dr. Lušickyem ne bom prepiral, odločno pa zanikam, da bi mogel Zagreb nuditi ne le svojim, temveč tudi našim medicincem pri tako visokem številu slušateljev možnost temeljite izobrazbe. Učni uspehi in znanstveno delo ne odvisi od luksuriozno urejenih inštitutov, marveč od faktorjev, o katerih se g. Lušickemu, kakor izpričujeta njegova dva članka, niti ne sanja.
Avtonomist, 6. junija 1921
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib