V kratkem naj bi končno zaživelo gradbišče ob Valvasorjevi knjižnici v starem mestnem jedru Krškega. Občina je namreč z novomeškim podjetjem GPI tehnika včeraj podpisala pogodbo za gradnjo prve faze, to je 1600 kvadratnih metrov velikega prizidka s travnato streho. Ta naj bi bil po besedah krškega župana Mirana Stanka zgrajen do leta 2022, samostanski del knjižnice v velikosti 1200 kvadratnih metrov pa obnovljen leto kasneje. Večino denarja bo občina zagotovila sama. Skupna vrednost projekta je nekaj čez osem milijonov evrov, od tega dobro polovico vrednosti predstavlja gradnja prizidka, ki bo stal na nekdanjih samostanskih vrtovih tik ob knjižnici, 380.000 evrov pa bo občina črpala iz Eko sklada.

Dolgo pričakovani projekt gradnje v dveh fazah so krški svetniki dokončno potrdili pred slabim letom. »Podpis pogodbe je zelo pomembna točka v celotnem projektu, saj je že sama priprava projekta trajala kar nekaj let, predvsem zato, ker prizidek umeščamo v spomeniško zaščiteno staro mestno jedro. Zato je bilo potrebnih kar nekaj prilagoditev, da bo novogradnja pravilno umeščena in skladna s podobo starega mestnega jedra,« je dejal Stanko in dodal, da so potrebne arheološke raziskave že zaključene, tako da je gradbišče pripravljeno za takojšnji začetek gradnje.

Težavno delovanje na dveh lokacijah

Krško knjižnico, ustanovljeno leta 1965, ki od leta 1988 deluje v nekdanjih samostanskih prostorih, v povprečju obišče več kot 120.000 uporabnikov letno, aktivnih članov pa je več kot 6000. Zaradi prostorske stiske mladinski oddelek deluje ločeno od osrednjega dela knjižnice, izposojevališča imajo tudi na Vidmu, Senovem in v Kostanjevici na Krki, upravlja pa tudi s kapucinsko baročno knjižnico, ki je v samostanu že od leta 1644. Leta 2016 je občina samostanski kompleks odkupila od Slovenske kapucinske province in zanj skupaj z zemljiščem, kjer bo stal prizidek, odštela 300.000 evrov.

V novem prizidku bo tako potekala celotna izposoja, svoj prostor bodo v njem dobili leposlovni, strokovni in mladinski oddelek, v samostanskem delu, kjer bo na voljo dobrih 1000 kvadratnih metrov (doslej 870), pa bodo prireditvena dvorana, ustvarjalnica, domoznanski oddelek, prostori uprave in drugih služb, razširili bodo tudi speedway zbirko, našteva direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunovič.

Osrednja knjižnica skupaj z dislociranim mladinskim oddelkom meri vsega 900 kvadratnih metrov, police ponekod segajo povsem do stropa. Zato bo pridobitev novih prostorov, kjer bo vse gradivo na enem mestu, še kako dobrodošla, pravi direktorica. »Delovanje na dveh lokacijah povzroča težjo organizacijo dela, predvsem pa vpliva na obisk knjižnice, saj odrasli hodijo z otroki v mladinski oddelek, v oddelek za odrasle pa pridejo redkeje,« pravi Lobnikarjeva. Primanjkuje jim prostora tako za gradivo kot za izvajanje raznolikih dejavnosti, prav tako nimajo prireditvenega prostora. Hranijo tudi kar nekaj starih, pomembnih gradiv, ki jih zaradi prostorske stiske ne morejo pokazati obiskovalcem.

O prenovi in širitvi knjižnice se v Krškem pogovarjajo že več kot 20 let. Pred leti so bili že pripravljeni projekti, ki pa so tedaj zaradi zapletov z odkupi zemljišč in spomeniškovarstvenih zahtev padli v vodo.