Minula sobota je postregla z izjemno najdbo v gradbeni jami nekdanjega Kolizeja. Med pripravo terena za skorajšnji začetek gradnje palače Schellenburg so gradbeni delavci našli kositrni skrinjici, ki sta bili nameščeni ob postavljanju temeljnih kamnov starega Kolizeja 31. maja 1845. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je dragocene kositrne skrinjice pričakoval, saj je o njihovi postavitvi v Kmetijskih in rokodelskih novicah poročal Janez Bleiweis. Toda ko je družba v lasti Jožeta Anderliča avgusta leta 2011 porušila večino Kolizeja, skrinjic niso našli. Je pa v kulturnovarstvenikih še vedno tlelo upanje, da katera od skrinjic skriva v delu obodnih zidov, ki takrat niso bili odstranjeni. In želja se jim je v soboto uresničila.
Ohranili so se časopis in dva izvirna načrta Kolizeja
Kot je povedal direktor družbe Reitenburg Matej Sodin, sta bili najdeni skrinjici v neke vrste kamnitem sarkofagu – vsaka je bila položena med dva kamnita bloka, ki sta bila izklesana ravno toliko, da je bilo med njiju mogoče umestiti skrinjici. Vsebina ene od skrinjic je žal propadla, druga pa je bila polna blata. A ravno to blato je očitno pomagalo ohraniti listine v njej, ki so bile ovite okoli lesene deščice. In sicer je skrinjica več kot stoletje in pol varovala dva izvirna načrta starega Kolizeja ter izvod časopisa Laibacher Zeitung z dne 31. maja 1845. Po naključju se prvi stavek prvega članka v časopisu začne z dogodkom iz petka, 30. maja 1845, torej z dogodkom, ki se je odvijal natančno 175 let pred ponovnim odkritjem kositrnih skrinjic prejšnjo soboto.
Bleiweis je poročal, da naj bi v skrinjice leta 1845 vstavili tudi na »kožnim papirju« ali pergamentu popisano zgodbo o postavitvi temeljnih kamnov Kolizeja. Kaj se je zgodilo s pergamentom oziroma ali je bil vendarle ohranjen kakšen njegov delček, bo jasno potem, ko bodo najdbe do potankosti preučili strokovnjaki. Skrinjice naj bi bile štiri, saj je iz Bleiweisovega članka razvidno, da je vsako od njih postavil eden od takratnih političnih veljakov, in sicer predstavnik deželne vlade grof Welsperg, namestnik kranjskih deželnih stanov grof Wolfgang Liehtenberg, kresijski komisar Franc Langer in mestni glavar Janez Hradecki.
Mesto podjetnemu arhitektu podarilo zemljišče
Po odkritju skrinjic je družba Reitenburg po navedbah Sodina poklicala zavod za varstvo kulturne dediščine in že v soboto je na gradbišče prišel direktor zavoda in generalni konservator Robert Peskar. Kamnita bloka sta za zdaj v varstvu družbe Reitenburg, skrinjici in listine pa so v zavodu za varstvo kulturne dediščine. Kaj se z njimi dogaja, kako jih bodo restavratorji obdelali in kaj bo z njimi potem, smo želeli preveriti na zavodu za varstvo kulturne dediščine, vendar odgovorov včeraj nismo prejeli.
Spomnimo, gradnja Kolizeja je trajala do leta 1847, gradili pa so ga po načrtih graškega arhitekta in lastnika Josepha Benedikta Withalma, ki je podobno zgradbo prej že postavil v svojem rojstnem mestu. Podjetni Withalm je takratnim mestnim oblastem ponudil, da na lastne stroške zgradi objekt s sobami za 1500 vojakov, kar so mestni veljaki pograbili z obema rokama in investitorju celo podarili zemljišče ob Gosposvetski cesti.
