»K pobudi za zeleno okrevanje gospodarstva, ki stremi k sistemskemu pristopu za razvoj zelene, pametne in tehnološko napredne Slovenije, smo pristopili brez pomislekov,« povedo v Skazi. »Cilj zavezništva je popolnoma skladen z našo vizijo in poslanstvom, v katerem poudarjamo ohranjanje lepega in čistega planeta. Naše bistvo je krožno gospodarstvo. Veliko se ukvarjamo z raziskavami in razvojem novih materialov in tehnologij, ki bodo omogočali ponovno uporabo, popravilo in recikliranje plastičnih produktov. Obsežnejše recikliranje plastike pripomore k zmanjševanju odvisnosti Evrope od uvoženih fosilnih goriv kot tudi emisij ogljikovega dioksida, kar je prav gotovo korak k čistejšemu, zelenemu planetu.« Cilj Skaze je postati vodilno podjetje na področju izdelkov iz novih generacij plastike, s čimer bi njeni izdelki resnično postali izdelki prihodnosti.
Krožni model za uspešno poslovno zgodbo
Konec marca je bilo dr. Robertu Agniču, enemu od dveh direktorjev Skaze, zaupano predsedovanje platformi za krožno gospodarstvo na področju plastike. »Gre za nacionalno delovno skupino, v okviru katere bodo strokovnjaki iskali rešitve na tem področju, hkrati pa povezali snovne tokove med Slovenijo in Hrvaško, z namenom izboljšati ekonomske kazalnike,« pojasnjuje. »Evropska strategija za plastiko je postavila cilje in nove obveze proizvajalcev ter deležnikov v vrednostni verigi plastike glede krožnega gospodarstva. Plastične mase so med najboljšimi in najbolj uporabnimi materiali. Ponujajo rešitve za številne tehnične, okoljske, zdravstveno-higienske in druge izzive današnjega časa. Po drugi strani odpadki iz plastike predstavljajo znatno obremenitev za okolje. Ker so ti materiali preveč dragoceni, da bi jih kot odpadke zavrgli, in ker se obenem mnogi od njih lahko večkrat odlično reciklirajo, je uvedba krožnega gospodarstva na področju plastike še toliko bolj logična, saj prinaša priložnost za doslednejše varovanje okolja, trajnostno ravnanje z viri, pa tudi za gospodarski razvoj – s pametno organizacijo prehoda celotne vrednostne verige za plastiko iz linearnega v krožni model se lahko ustvari uspešna poslovna zgodba.«
Na področju predelave organskih odpadkov se že več kot leto dni piše zgodba sodelovanja med Skazo in zagonskim podjetjem Evegreen, s katerim velenjska gazela pripravlja razvojne projekte in razmišlja o vzpostavitvi novih proizvodnih kapacitet, vezanih na to sodelovanje. Podjetje, katerega korenine segajo pet let v preteklost, izdeluje biorazgradljive cvetlične lončke ter lončke in jedilni pribor za enkratno uporabo, postati pa želi dobavitelj biomaterialov za partnerje iz Slovenije in tujine. »Razvoj gre v smeri novih zelenih tehnologij, pri katerih se novi materiali ne izdelujejo iz hrane, temveč iz odpada,« pove Eva Štraser, direktorica finalista letošnjega tekmovanja startup leta, ki se je pred kratkim iz s. p. preoblikoval v d. o. o. »Razvili smo novo metodo predelave organskih industrijskih odpadkov, ki jih intenzivno implementiramo v nove materiale, te pa industrijski uporabniki, brizgalci plastike, predelajo v zelene izdelke.« Skaza je eno prvih slovenskih podjetij, ki je izrazilo željo po sodelovanju z Evegreenom ne le kot pilotni, ampak kot plačljivi uporabnik, pogovori pa potekajo tudi o dolgoročnem partnerstvu pri razvoju novih materialov in morebitnem vstopu v podjetje. »Imamo enako vizijo prihodnosti, na neki način se naše poti ves čas prepletajo, v septembru pa bomo lahko napovedali, kako daleč smo pri povezovanju,« pravi Štraserjeva.
Jeseni polni zagon proizvodnje
Januarja prihodnje leto začne veljati nova zakonodaja na področju plastike za enkratno uporabo, kar pomeni, da ne bomo mogli več kupovati plastičnih izdelkov za enkratno uporabo – od slamic in kozarčkov za pijačo do jedilnega pribora. »V vseh teh izdelkih vidimo možnost za implementacijo naših biorazgradljivih materialov,« poudarja Eva Štraser in navede kot primer pilotno sodelovanje z Atlantic Grupo za blagovno znamko Barcaffe. Prav na temo poslovnega modela z Atlantic Grupo je podjetje evropski komisiji pred kratkim poslalo projekt predelave organskih odpadkov, ki naj bi podjetju dal zeleno luč za polni zagon proizvodnje. Ocenili so, da lahko samo z eno enoto v Sloveniji v naslednjih petih letih uspešno predelajo 1800 ton odpada pri predelavi kave, varjenju piva v mikropivovarnah ali pri malih kmetih. Poslovni model predvideva odprtje enot tudi v drugih državah, najprej sosednjih, povpraševanje pa so dobili tudi že iz Južne Amerike.
