Slovensko gospodarstvo se sooča z obsežno krizo, ugotavlja Banka Slovenije. S sproščanjem omejevalnih ukrepov je sicer sledil zasuk navzgor, a vrednosti še naprej kažejo močan padec gospodarske aktivnosti.
Podjetja trenutno povpraševanje še naprej ocenjujejo kot izrazito šibko, v primerjavi z aprilom pa so postala manj pesimistična o naročilih v naslednjih treh mesecih. Zelo črnogledi glede trošenja pa so drugi potrošniki, saj je maja kazalnik večjih nakupov v naslednjih 12 mesecih z minus 41 odstotnimi točkami za 11 odstotnih točk presegel najnižjo vrednost iz leta 2009. Gospodarska aktivnost se je precej zmanjšala že marca. Izvoz in uvoz sta bila manjša za več kot desetino, obseg prodaje v trgovini na drobno je padel za 15,1 odstotka, industrijske proizvodnje za 7,7 odstotka, gradbena aktivnost pa za 3,8 odstotka.
Sprostitev ukrepov za zajezitev epidemije je prinesla prva znamenja oživljanja gospodarstva. Tovorni promet na avtocestah, ki je bil konec marca medletno manjši za 51 odstotkov, je bil v tretjem tednu maja medletno manjši za 25 odstotkov. Poraba električne energije, ki je bila v drugem tednu aprila medletno manjša za 20 odstotkov, kar je primerljivo največjemu padcu v letu 2009, je bila v tretjem tednu maja manjša za 12 odstotkov.
Rast brezposelnosti se umirja
Koronavirus je močno poslabšal razmere na domačem trgu dela, vendar se rast števila brezposelnih vsaj za zdaj umirja. Aprila se je brezposelnost povečala za 19,9 odstotka, na 88.648 oseb. Rast brezposelnosti se nadaljuje tudi v maju, a v precej manjšem obsegu kot aprila; 22. maja je bilo brezposelnih 90.272 ljudi, so pojasnili v Banki Slovenije.
Z izvajanjem protikriznih ukrepov se bo javnofinančni položaj države poslabšal, a naj bi bil po ocenah ugodnejši od povprečja v evrskem območju. Evropska komisija za Slovenijo letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 7,2 odstotka BDP, dolg pa naj bi dosegel 83,7 odstotka BDP. Po ocenah ministrstva za finance bo primanjkljaj nekoliko večji in bo znašal 8,1 odstotka BDP, dolg pa bo manjši in naj bi znašal 82,4 odstotka BDP. V evrskem območju se pričakuje primanjkljaj v višini 8,5 odstotka BDP in dolg v višini 102,7 odstotka BDP. Te napovedi pa ne vključujejo tretjega paketa ukrepov, ki med drugim vsebuje sofinanciranje skrajšanega delovnega časa in turistične bone. Poleg državnih ukrepov bo saldo države poslabševal še padec gospodarske aktivnosti, ki znižuje prihodke. To se že kaže v predhodnih aprilskih podatkih, ko so bili prihodki iz davkov in prispevkov medletno manjši za približno četrtino.
Obsežni in časovno usklajeni ukrepi vlad in centralnih bank po svetu so povečali možnosti za hiter ponovni zagon gospodarske aktivnosti. Toda neznanka ostaja odziv potrošnikov. Kljub fiskalnim ukrepom bo zaradi poslabšanja razmer na trgu dela in previdnosti potrošnja gospodinjstev padla, še zlasti nenujnih dobrin. Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega povpraševanja.
Morebitne dolgoročne spremembe v obnašanju prebivalstva, zlasti omejevanje socialnih stikov, bodo oteževale poslovanje številnih storitev, predvsem v turizmu. Po ocenah Svetovne turistične organizacije (UNWTO) bodo svetovni prihodki od turizma letos nižji za od 20 do 30 odstotkov, okrevanje pa bi lahko, če bi bilo enako kot po prejšnji krizi, trajalo od pet do sedem let. Tak scenarij za Slovenijo pomeni izgubo turističnih prihodkov od tujih gostov od 550 do 830 milijonov evrov, so pojasnili v Banki Slovenije. Za slovensko gospodarstvo predstavljajo dodatne težave razmere v Italiji, drugi najpomembnejši trgovinski partnerici, in trenutno šibko globalno povpraševanje po avtomobilih.
Nove priložnosti
Po oceni Banke Slovenije v aktualni krizi obstajajo tudi priložnosti. Vsaj začasno bo izrazito močno povpraševanje po farmacevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih. Omejevanje socialnih stikov pospešuje digitalizacijo gospodarstva in krepi razvoj tehnološko zahtevnejših storitev ter njihov izvozni potencial. Prav tako lahko izkušnje podjetij z organiziranjem proizvodnje v času boja proti koronavirusu pripomorejo k tehnološkemu posodabljanju v smeri večje avtomatizacije. To bi dvignilo rast produktivnosti dela, ki je bila v obdobju konjunkture po prejšnji krizi prenizka za opaznejše dohitevanje razvitejših gospodarstev. Nove priložnosti lahko predstavlja tudi morebitno krajšanje proizvodnih verig evropskih podjetij s prenašanjem proizvodnje iz Azije v Evropo. To bi lahko povečalo neposredne tuje investicije in prispevalo k izboljševanju razmer na trgu dela.
