V spletnem poštnem nabiralniku nas je čakalo vabilo na virtualno srečanje vrtičkarjev začetnikov, ki je potekalo pod okriljem Ljudske univerze Jesenice (LUJ). Ko se je bližala ura, ob kateri smo se tudi mi s klikom na povezavo in s pomočjo enega od spletnih orodij pridružili ostalim vrtičkarjem začetnikom, nas je Oldina Redžepagić z Ljudske univerze Jesenice založila s fotografijami prvih pridelkov. Sedem udeleženk se je namreč na prvem virtualnem srečanju sestalo pred približno enim mesecem in pridelki že pridno rastejo.
Medtem ko se je po fotografijah gospe Dijane videlo, da je že izkušena vrtičkarica, pa je Oldina Redžepagić priznala, da je popolna začetnica. Sprva je sicer nameravala zgolj spremljati dogajanje po službeni dolžnosti, a so jo zasrbeli prsti in vrtičkarstva se je lotila prvič v življenju. V lonec z zemljo je posejala peteršilj in ga postavila na okensko polico, ki je edino primerno mesto, ki ga ima na voljo. »Zelo sem bila vesela, ko je nekaj zelenega pokukalo iz zemlje. Takoj sem poklicala mamo, ki mi je svetovala, naj prekrijem z vrečko, da naredim miniaturno toplo gredo. Delovalo je,« z navdušenjem pojasnjuje Redžepagićeva.
Izmenjava nasvetov in mnenj
»Vzpostavili smo skupino vrtičkarjev, ki je primerna tudi za popolne začetnike. Ne gre za to, kdo bo pridelal več in bolje, ampak kako sploh začeti. Na prvem srečanju smo imeli tako tudi udeleženke, ki v življenju še niso ničesar posadile ali posejale,« je navdušena Katarina Bertoncelj iz Ljudske univerze Jesenice.
Na drugem virtualnem srečanju, ki smo se mu pridružili tudi mi, je sicer ena od popolnih začetnic zaradi službenih obveznosti manjkala. Poleg vesele Redžepagićeve pa so se tudi preostale članice skupine pohvalile z rastjo posejanega in posajenega. Potem ko so izvedele, kako sploh pripraviti zemljo za vrt, ki je lahko tudi na balkonu ali na okenski polici v cvetličnih lončkih, so obdelale tudi, katere rastline dobro uspevajo druga ob drugi, pokramljale so o kakovosti sadik iz različnih trgovin in podobno.
In tako je gospa Dijana povedala, da ima z razporejanjem rastlin po sistemu dobrih in slabih sosedov včasih težave, saj ima rastlinjak in je prostor v njem omejen. Nabor vrtnin, ki jih goji, je izjemno bogat, a je jagode posadila kar v zemljo za rože in jih postavila na okensko polico. »Zaenkrat dobro delajo,« je dejala. Gospa Stanka pa je povedala, da si je pomagala z aplikacijo o dobrih sosedih. Zelenjavo je sadila po njenih navodilih. »Zdaj bomo videli, kaj in kako bo zraslo,« pravi. V teh dneh se udeleženke, ki imajo dovolj prostora, pripravljajo na sajenje paradižnika, zato so poklepetale tudi o svojih najljubših sortah in se posvetile njihovi odpornosti proti boleznim.
Spletno srečanje pa se je dotaknilo tudi bolj drznih idej za vrtičkarske podvige. Direktorica LUJ mag. Maja Radinovič Hajdič, ki se je pridružila skupini in ima bogate tovrstne izkušnje, je denimo postregla z nasveti za sajenje špargljev, kako se bodo obnesli posajeni ingver in arašidi, pa bo morala še malo počakati. Xiao, katere družina prihaja iz Kitajske, pa je mimogrede skupinico naučila še pridelovanja kalčkov. Naslednje srečanje vrtičkarice načrtujejo za poletje, ko se bodo lahko že pohvalile – nekatere s prvimi pridelki v življenju, druge pa z napredkom, ki so ga prinesli nasveti soudeleženk.
