Japonsko podjetje Sony je minuli teden predstavilo prvi tipali za kamere z integrirano zmožnostjo opravljanja operacij umetne inteligence. Tipali IMX500 in IMX501 sta opremljeni s procesorjem in notranjim pomnilnikom. Do zdaj so naprave zajete slikovne podatke pošiljale ločenim procesorjem ali celo v oblak, kjer je nato stekla njihova obdelava. Sonyjevi tipali bosta lahko te naloge zdaj opravljali lokalno. V praksi to pomeni, da bo strojna obdelava slikovnega materiala hitrejša, cenejša in tudi varnejša, saj podatki ne bodo potovali v oddaljene podatkovne centre in ne bodo izpostavljeni krajam oziroma prestrezanju. Poleg tega uporaba umetne inteligence omogoča raznolike funkcionalnosti. Med drugim sledenje objektom v realnem času z visoko hitrostjo procesiranja. Izbrati je mogoče tudi različne modele umetne inteligence. To dosežemo s prepisom notranjega pomnilnika tipala v skladu z zahtevami uporabnika ali razmerami na lokaciji, kjer je sistem v uporabi.
Koristi lokalnega obdelovanja slikovnih podatkov so znane lastnikom nekaterih najboljših mobilnikov zadnjih let, ki so opremljeni s posebnimi procesorji za obdelavo fotografij. Te so posledično prilagojene fotografiranemu motivu in nasploh lepše kot fotografije konkurence, ki te zmožnosti ne premore. Nekaj magije umetne inteligence lahko sicer občutijo tudi uporabniki androidov brez takšnih čipov, a zadeva običajno traja dolgo in se dogaja naključno. Ko se Google na lastno pest odloči, kakšno vašo fotografijo še posebej obdelati v oblaku in vam jo nato ponuditi v uporabo. Čeprav bi bili pametni tipali za kamere torej dobrodošla novost na področju mobilnikov, tipali IMX500 in IMX501 nista namenjeni potrošnikom. Niso pa pri Sonyju izključili možnosti, da bi tehnologijo v prihodnje prilagodili tudi potrošniškim napravam. Glede na to, da Sony že zdaj obvladuje več kot 60 odstotkov celotnega trga tipal za mobilne naprave, najdemo pa jih tudi v iphonu 11 pro, bi se to znalo zgoditi. Vseeno bodo za zdaj tehnologijo ponudili predvsem za industrijske, komercialne in verjetno tudi varnostne namene.
Ena od opcij so trgovine, v katerih kamere zaznavajo, če so vsi izdelki na pravih mestih oziroma če izdelkov na kakšni od polic zmanjka. Ker bo vsa obdelava slike potekala znotraj tipala, bo tipalo zapustil zgolj še enostaven podatek, da neki izdelek manjka oziroma da ga je treba premakniti. Pred tem bi morali prek omrežja poslati celoten video, kar požre precej kapacitet prenosa podatkov. Pri Sonyju navajajo tudi možnost, da na vhodih vratih v trgovino nameščena kamera samodejno šteje obiskovalce. To je s pomočjo tehnologije toliko bolj anonimno, saj tipalo lahko zapuščajo zgolj izidi štetja. Kadar je pametna kamera na stropu, se lahko uporablja tudi za izdelavo zemljevidov gibanja obiskovalcev trgovine, zaznavanje lokacij, kjer se zbira veliko ljudi, in podobno.
Podobne storitve je možno uvesti tudi v skladišča, z le malo domišljije pa je možno narediti tudi preskok na izdelavo cenejših in etično »manj spornih« oziroma »varnejših« sistemov avtomatiziranega množičnega nadzora ljudi. Je pa kompleksnost tega, kar kamera »opazuje« in »beleži«, omejena z zmogljivostmi vgrajenega procesorja. Ta za zdaj še zdaleč ni tako sposoben kot veliki sistemi v podatkovnih centrih.
