Med najštevilnejšimi, ki so minulo soboto v Mišji dolini, na območju Nature 2000, resno poprijeli za delo, so bili prav domačini, člani Prostovoljnega gasilskega društva Karlovica. Gre za ogromno, kar 6 kvadratnih kilometrov veliko mokrotno dolino ob Rašici in njenih pritokih. Območje je varovano predvsem zato, ker se tukaj še vedno pojavljajo redka mokrotna življenjska okolja – vlažni travniki z modro stožko in bazična nizka barja. In prav s projektom Mala Barja – Marja želijo izboljšati stanje bazičnih nizkih in prehodnih barij.

Sejanje senenega drobirja

Obseg vlažnih travnikov z modro stožko, ki so eden od najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji, upada zaradi intenzivnega kmetijstva, vključno z gnojenjem, prepogosto košnjo in izsuševanjem, in urbanizacije. »Travniki po drugi strani izginjajo tudi zaradi opuščanja rabe in zaraščanja, zato je za njihovo ohranjanje ključno izvajanje košnje enkrat na leto brez gnojenja,« je opozorila Jasna Mulej z Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Akcijo sejanja senenega drobirja, mešanice posušenega cvetja, plodov in zdrobljenih listov travniških rastlin, so izvedli na površini, kjer je še pred nekaj meseci stal jelšev gozd, pred tridesetimi leti pa so tod uspevali mokrotni travniki. »Drevesa smo predhodno posekali, površino pa zmulčili, saj želimo znova vzpostaviti mokrotni travnik oziroma posebni habitatni tip vlažnega travnika z modro stožko, ki je z naravovarstvenega vidika zelo redek in ogrožen,« pove strokovnjakinja in doda, da lahko to sicer dosežemo tudi s ponovno vzpostavitvijo košnje.

»Z vzpostavitvijo ustreznega upravljanja bomo obnovili skupno 65 hektarjev s tarčnimi habitatnimi tipi in vrstami. Na pilotnih območjih odstranjujemo zarast, invazivne tujerodne vrst, izboljšujemo vodni režim, vzpostavljamo prilagojene kmetijske prakse ter ponekod odkupujemo zemljišča. Prav tako informiramo lokalno in širše prebivalstvo, otroke, strokovno javnost ter obiskovalce ohranjene narave,« je o projektu povedala Mulejeva. Poleg organizatorja ZRSVN so v delovni akciji sodelovali tudi projektni partnerji Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče (Zavod Parnas) ter izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana v Velikih Laščah. vl