Malta naj bi tudi nameravala preklicati že napovedano napotitev posebnih enot za nadzor nad sumljivimi ladjami, so nemški tiskovni agenciji dpa potrdili v predstavništvu Malte v Bruslju. Po oceni diplomatskih krogov ne gre samo za namero Malte, da bi okrepila pritisk na migrantsko politiko, pač pa bi to posledično pomenilo tudi težave pri uresničevanju same vojaške operacije EU. Posledice bi se lahko pokazale tudi v Libiji sami.
Ladje v okviru misije Irini, ki je nasledila operacijo Sophia, pretežno zaustavljajo ladje s pošiljkami orožja, ki prihajajo iz Turčije. Prek njih orožje dobiva prvenstveno libijska vlada pod vodstvom premierja Fajeza al Saradža, ki jo priznavajo Združeni narodi. V primeru blokade Malte ne bo mogoče nadzorovati tistih pošiljk orožja, ki so namenjene poveljniku libijskih uporniških sil Halifi Haftarju. Na tak način bi si Haftar v libijski državljanski vojni lahko zagotovil prednost.
Cilj vojaške operacije EU z imenom Irini je v osnovi stabilizacija razmer v Libiji ter podpora političnemu mirovnemu procesu, ki poteka pod vodstvom ZN. Operativni štab v Rimu je minuli teden sporočil, da v misiji že sodelujeta francoska regata ter letalo za nadzor nad morjem iz Luksemburga. Nemški bundestag je minuli četrtek dal zeleno luč za sodelovanje do 300 nemških vojakov in letala za nadzor nad morjem P-3C Orion. Slovenija bo po navedbah obrambnega ministrstva sodelovala v enakem obsegu kot v dosedanji operaciji EU v Sredozemskem morju, torej z dvema častnikoma.
Obrabni ministri EU se bodo sicer danes popoldan pogovarjali pred videokonference, vendar malteške grožnje z blokado ni na dnevnem redu. Po navedbah iz diplomatskih krogov pa namerava visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell vendarle omeniti kočljivo temo.
