Slovenija oživlja šport brez telesnega stika

Ministrstvo opozarja na posledice

Poročali smo, da Slovenija pri sproščanju ukrepov na področju športa zaostaja za številnimi evropskimi državami, ki so že aprila pohitele z rahljanjem ukrepov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so za Dnevnik napovedali, »da bo zastoj športa pustil posledice, ki bodo slovenski šport popeljale tako razvojno, ponekod pa tudi rezultatsko za kar nekaj let nazaj«. Zavedajo se, da bo tako masiven zastoj športa marsikje pustil nepopravljive posledice, zato se porajajo tudi pomisleki o pravočasnem sproščanju ukrepov.

Z ministrstva so sporočili, da je olimpijski komite že na začetku epidemije pripravil scenarije, po katerih bi lahko vrhunski in poklicni športniki opravljali treninge pod posebnimi pogoji ob prisotnosti zdravniških služb v izoliranem območju, vendar so »pristojni organi ocenili, da je tveganje za realizacijo pobude previsoko«. Po naših informacijah naj bi v izoliranem območju nad športniki bedel strokovni direktor UKC Maribor, predsednik zdravstvene komisije pri OKS in uveljavljeni ortoped Matjaž Vogrin, ki je med slovenskimi športniki izjemno priljubljen. Med drugim je tudi dolgoletni zdravnik NK Maribor in slovenske nogometne reprezentance.

Da bo epidemija koronavirusa krepko vplivala na trening in razvoj ekipnih športnikov, kaže ukrep, da bodo treningi zaradi preventivnih ukrepov lahko potekali le v močno prilagojeni obliki brez stika med posameznimi igralci. »V praksi bodo lahko ekipni športniki zgolj vzdrževali telesno pripravljenost. Tehnični trening bodo lahko opravljali zgolj v manjšem obsegu, kar pa bistveno ne dopolnjuje načina vadbe, ki so ga med karanteno lahko že izvajali doma. Prepotrebno uigravanje ter igranje po oceni pristojnih inštitucij še nekaj časa ne bo dovoljeno,« se zaveda resnosti problema direktorica direktorata za šport na pristojnem ministrstvu Poljanka Pavletič - Samardžija.

Nogomet: v maju brez tekem 1. SNL

V času epidemije je nogomet praktično edini ekipni šport, ki čaka na dokončanje sezone. Nemčija bo postala prva evropska država, ki bo v tem mesecu najprej nadaljevala državno prvenstvo. Odločitev so sprejeli na ravni nemške vlade, v Sloveniji pa športno ministrstvo po delnem sproščanju ukrepov žogico vrača nogometni zvezi. »Verjamem, da bodo pri svojih odločitvah ravnali modro,« je dejala pristojna ministrica Simona Kustec. Z idejo o turnirskem sistemu nogometne lige na nevtralnem prizorišču je v Odmevih postregel novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki bi igralce, trenerje, sodnike in klubsko osebje prestavil v karanteno do konca sezone: »Če tega ne naredimo, se bojim, da bo virus onemogočil nadaljnje tekmovanje.«

Nogometna zveza Slovenije se je že pred sprejetim vladnim odlokom odzvala s pozivom, da je napočil čas za sprostitev ukrepov na področju kolektivnega športa. Po naših informacijah je v vodo padel scenarij, da bi državno prvenstvo zagnali že ob koncu maja, saj klubi ne bodo imeli dovolj časa za temeljito pripravo. Dokler med nogometaši ne bodo dovoljeni telesni stiki, bodo skupinski treningi in tekme onemogočeni. Nogometna zveza še vedno upa, da bi prvenstvo lahko znova odprli 6. junija, obstajajo pa tudi možnosti, da bi nadaljevanje prve lige premaknili globoko v junij. Medtem slabo kaže za nadaljevanje druge lige, kjer bi lahko obveljali dosedanji dosežki.

Oražem: Zaključimo prvenstvo

In kako se bodo na sproščanje ukrepov odzvali prvoligaši? Se bodo igralci že danes zbrali na igrišču in ob upoštevanju vseh zdravstvenih priporočil trenirali po individualnih programih? Športni direktor NK Domžale Matej Oražem opozarja, da tovrstni vadbeni prijemi ne bodo imeli pravega učinka: »V Domžalah bomo treninge najverjetneje zagnali v ponedeljek. Ta teden še ne moremo na igrišče, saj so vsi športni objekti zaprti. Organiziranje treningov po vladnem odloku je smiselno samo zato, da bodo igralci in trenerji dobili občutek, da nekaj delajo. Resne koristi in napredka igralcev zaradi vseh omejitev ne moremo pričakovati. Se bomo preganjali brez pravega cilja in porabljali finančna sredstva za zagotovitev zdravstvene opreme in testiranja? Po dveh mesecih premora morajo igralci najprej opraviti temeljite priprave, ki bi morale trajati od štiri do šest tednov, a je nogometna zveza pristala na tritedenske priprave pred začetkom prvenstva. Sprašujemo se, ali bo tekmovanje sploh regularno, če se bo liga nadaljevala.«

Domžale, ki so v prvi ligi na predzadnjem mestu, že od začetka epidemije dvomijo o smiselnosti nadaljevanja sezone. »Nogometni zvezi smo že 13. marca predstavili pomisleke, ki veljajo še danes, saj se v dveh mesecih ni spremenilo praktično nič. Vsi športi so zaključili tekmovanja, samo še nogometaši vlečemo staro sezono z utopičnim upanjem, da se bo nadaljevala. Čim prej se je treba sprijazniti z realnostjo in začeti reševati panogo na dolgi rok. Ubija nas negotovost na mentalni, psihološki in finančni ravni. Namesto da bi vlada določila natančen protokol za nadaljevanje nogometne sezone, je odgovornost preložila na nogometno zvezo. V tem času bi lahko poiskali marsikatero rešitev, a ne delamo nič, ker čakamo, da bo virus – kot bi rekel Trump – izginil na soncu,« je kritičen Matej Oražem, ki v izrednih razmerah predlaga razširitev tekmovanja na dvanajst klubov. To pomeni, da nihče ne bi izpadel, nova prvoligaša pa bi postala najvišje uvrščena drugoligaša Koper in Gorica.

Nogometna zveza ocenjuje, da bi izguba na nogometnem področju brez nadaljnjega zagona športnega življenja lahko znašala do deset milijonov evrov. Se lahko zgodi, da bodo tudi slovenski klubi začeli ugašati tako kot na tujem? »Nogomet potrebuje sistemsko rešitev pogodbenih razmerij. Treba bo zagotoviti fleksibilnost, da bodo klubi preživeli. Ne moremo se primerjati z Nemčijo. Tamkajšnja bundesliga je močan produkt, v katerem se obračajo milijarde evrov. Bodimo realni. Če slovenska država trideset let ni pokazala pravega interesa za prvo ligo, ne moremo pričakovati, da bo zdaj drugače,« meni Oražem.