Morje jih lahko naplavi na kopno, lahko tvorijo območja gosto posejanih morskih odpadkov, ki jih zadržujejo oceanski tokovi in pri tem razpadajo v mikroplastiko, ki konča tudi v prehranski verigi. Zato nastaja precejšnja gospodarska in okoljska škoda. Ocenjujejo, da škoda samo za morsko okolje na svetovni ravni znaša najmanj osem milijard evrov na leto.
Svarila o okoljski ogroženosti in pozivi k skrbnejšemu ravnanju so več kot na mestu, a pojdimo po vrsti. Plastika je vsesplošno razširjena snov, ki je pomemben del našega gospodarstva in vsakdanjega življenja. Opravlja različne naloge, ki pripomorejo k odpravi številnih izzivov, s katerimi se spopada sodobno življenje. Lahki in inovativni materiali denimo v avtomobilih in letalih prispevajo k manjši porabi goriva in manjšim emisijam CO2. Z visokozmogljivimi izolirnimi materiali lahko privarčujemo pri računih za energijo. Plastika v embalaži pripomore k zagotavljanju varnosti hrane in zmanjšanju živilskih odpadkov. Biokompatibilni plastični materiali lahko rešujejo človeška življenja z omogočanjem inovacij v zdravstvu. Vendar se prepogosto dogaja, da trenutna proizvodnja, uporaba in odlaganje plastike ne izkoriščajo gospodarskih in okoljskih koristi, ki jih prinaša krožni pristop ravnanja z njo.
Preveč samo enkratne uporabe
Samo v Evropi vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov. Od tega se manj kot 30 odstotkov zbira za reciklažo. Povpraševanje po reciklirani plastiki znaša v Evropi le okoli 6 odstotkov povpraševanja po plastiki. To težavo še zaostruje vse večja potrošnja plastike za enkratno uporabo – to je plastična embalaža ali drugi potrošniški proizvodi, ki se jih zavrže po samo eni kratki uporabi. Te se redko reciklira in zato je zelo verjetno, da bodo odvrženi v okolje. Gre za majhno embalažo, kot so vrečke, lončki za enkratno uporabo, pokrovčki, slamice in plastični jedilni pribor, za katere se plastiko pogosto uporablja zaradi njene lahkosti, nizkih stroškov in praktičnosti.
Nova strategija ravnanja s plastiko
Vizija za krožno gospodarstvo na področju plastike zato zahteva ukrepanje vseh akterjev v vrednostni verigi plastike, od proizvajalcev in oblikovalcev plastičnih proizvodov prek blagovnih znamk in trgovcev na drobno do izvajalcev recikliranja. In seveda ustrezno regulativo na nacionalnih (državnih) ravneh. V Evropi obstajajo primeri uspešnega poslovnega partnerstva med proizvajalci in izvajalci recikliranja plastike, na primer v gradbeništvu in avtomobilski industriji (izolacijski materiali, cevi, vrtno pohištvo, armaturne plošče …). Medtem vse večja uporaba plastike za široko paleto proizvodov s kratkim življenjskim ciklom povzroča velike količine plastičnih odpadkov. Plastični proizvodi za enkratno uporabo so velik vir uhajanja plastike v okolje, saj jih je težko reciklirati, pogosto se jih uporablja zunaj doma in zavrže »spotoma«.
Zato v EU že velja prepoved uporabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo primerni, varni in cenovno dostopni nadomestni proizvodi iz drugih materialov. Sem sodijo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače in palčke za balone. Na seznamu so tudi proizvodi iz oksorazgradljive plastike in posode za hitro prehrano iz polistirena. Za izdelke, pri katerih nadomestni proizvodi iz drugih materialov niso enostavno dosegljivi, je predvidena vrsta drugih ukrepov. Namera EU je še, da se začne do leta 2029 zbirati 90 odstotkov plastenk za pijače (na primer prek shem za vračilo kavcije) in da plastenke za pijačo do leta 2025 vsebujejo 25 odstotkov recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 odstotkov.
Lahke vrečke
Svojevrsten problem potrošniške družbe so lahke plastične vrečke. Na trg so bile najprej dane zaradi praktičnosti, trpežnosti in nizkih stroškov izdelave. Rezultat: brez slabe vesti jo lahko takoj vržemo stran. In tako so postale velike sovražnice okolja, krive za onesnaževanje tudi morja … Toda ali so res krive vrečke?
Za primerjavo: alternativa naj bi jim bile papirnate vrečke. Toda te se hitreje strgajo, proces izdelave in recikliranja je z vidika porabe energije in vode bolj potraten, več je izpustov. Podobno velja za vrečke iz blaga. Tudi za te je treba najprej pridobiti surovine, ki jih je prav tako treba obdelati (tudi s kemikalijami). A tudi te rabijo svoj čas za razgradnjo, ko jih zavržemo. Vendar roko na srce, ta čas je veliko krajši od razgradnje katere koli vrste plastike, ki se lahko razgrajuje od 450 do 1000 let!
Kako ravnati
Postanimo del krožnega gospodarstva! Odpravimo se po nakupih z namenskimi nakupovalnimi torbami za večkratno uporabo. Trgovske družbe so že stopile naproti in ponujajo različne nakupovalne pripomočke (večje ali manjše, tudi zložljive torbe, škatle, cekarje, še vedno tudi lažje razgradljive plastične vrečke iz novih materialov …). Zdaj smo na vrsti tudi potrošniki. Poleg uporabe ustreznih nakupovalnih torb skrbno ločujmo odpadno embalažo. Nenazadnje pa mora svoje opraviti tudi država s svojo regulativo, da bodo tudi podjetja, ki služijo z zbiranjem odpadkov, svoje delo ustrezno opravila. Zdajšnje kopičenje odpadkov na deponijah, kjer vse prerado »iz neznanega vzroka« zagori, nas opozarja, da se postopek recikliranja z ločevanjem odpadkov šele začne!
