Večina v ljubljanskem mestnem svetu je danes potrdila sklep mestne uprave, da je gradnja povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 nujno potrebna in v javno korist. S potrditvijo tega sklepa si Mestna občina Ljubljana obeta pridobitev začasne pravice, da na zasebnih zemljiščih ob trasi kanala C0 na odseku med Brodom in Ježico v času gradnje sme urediti delovni pas za potrebe gradbišča in transportne poti.
Potrjeni sklep je vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik označil za pravno podlago za sklepanje pogodb o uporabi zasebnih nepremičnin za določen čas oziroma za sklepanje pogodb o začasni služnosti v javno korist. Če sklepanje navedenih pogodb ne bo mogoče zaradi nasprotovanja lastnikov, pa bi občina imela možnost sprožiti postopek za omejitev lastninske pravice za določen čas ob izplačilu odškodnine. Omenjenemu sklepu sta že pred začetkom seje nasprotovala mestna svetnika NSi, ki sta zahtevala umik te točke z dnevnega reda.
Prakse iz leta 1991 niso primerljive z današnjimi
Na omenjenem odseku trase ima občina kljub že pridobljenemu gradbenemu dovoljenju približno eno leto precejšnje težave z gradnjo, saj nekateri lastniki sosednjih kmetijskih zemljišč gradnji nasprotujejo. Polutnik je omenil, da med drugim dnevno nastavljajo ovire in tako preprečujejo gradnjo. Morebitna daljša zamuda pri gradnji kanala C0 bi utegnila občino stati evropska sredstva, sta poudarila tako Polutnik kot tudi župan Zoran Janković, ki je retorično vprašal, kdo bo odgovoren za izgubo evropskega denarja.
Janković je ponovno izpostavil, da trasa kanala ni bila začrtana v njegovem mandatu, temveč že leta 1991, ko je občino vodil pomladni župan Jože Strgar. Mojca Škrinjar (SDS) je opozorila, da praks in znanj iz leta 1991 ne moremo enačiti z današnjimi standardi, ki veljajo na tem področju.
Občina naj spremeni ali dobi novo gradbeno dovoljenje
Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da želi župan z ugotavljanjem javne koristi namenoma zaobiti kmete in lastnike sosednjih parcel. Mojca Sojar (NSi) nam je pojasnila, da sprejeti sklep o ugotovitvi javne koristi ne pomeni, da bo občina nemudoma lahko nadaljevala gradnjo. »Sprejeti sklep se mora vložiti na pristojno upravno enoto, kjer bodo vse lastnike parcel pozvali k sodelovanju v postopku. Prepričani smo, da bo večina lastnikov temu odločno nasprotovala in se morebiti pritožila na upravno sodišče,« nam je dejala Sojarjeva. »Naš predlog je, naj občina zaprosi za dopolnitev gradbenega dovoljenja ali za novo gradbeno dovoljenje, v katerem bodo lastniki parcel stranke v postopku,« pravita predstavnika barv NSi v mestnem svetu.
