Utrnila se mi je misel, zakaj se je Pahor tako otepal, da bi postal moralna avtoriteta v svoji predsedniški funkciji. Zaradi masla, ki ga ima na glavi, mora lepo molčati. Razvil je celo strategijo, kako se lahko izogne še tako potrebnim kritičnim mnenjem in stališčem. Ko pa novinarji vztrajajo in le hočejo odgovor, išče »uravnilovko«: med dobrim in slabim, med poštenim in nepoštenim, med obrambo in napadom, med partizani in domobranci, tako da so na koncu vsi enaki. (No, samo Janša je pri njem bolj enak med enakimi.) Eden zadnjih primerov je njegova izjava glede sporne vladine »depeše«, ki jo je označil samo kot spodrsljaj. Dopisu poskuša zmanjšati (vzeti) težo in pomen, ker je po njegovem mnenju ocena Janševe vlade sicer »zelo robata, zelo ultimativna«, in še doda »kdo bi rekel, da tudi pristranska«. Samo posamezniki (»kdo bi rekel«) se naj ne bi strinjali z njeno vsebino zaradi pristranskosti? Kje živi? V navideznem svetu »sledilcev in všečkov« na medmrežju? Zanima me, ali bo vlada depešo umaknila, kot so izglasovali na seji odborov za kulturo in zunanjo politiko, in še bolj me zanima, ali se bo in kdaj se bo Borut Pahor oglasil glede sedanje afere in enkrat za spremembo povedal kritično mnenje.
Naj se vrnem k nabavi zaščitne opreme v času epidemije covida-19. Kot sem zapisala, še noben politik do zdaj ni bil kaznovan za svoje početje, bo zdaj kaj drugače? Ivan Gale je postal heroj, ker je »zažvižgal« in razkril svinjarijo z nabavami. Je res razkril vse? Z razkritjem javnosti je počakal, dokler ni postalo jasno, da bo vlada vso odgovornost zvalila nanje (na zavod za blagovne rezerve) in je odpustila »žrtev«, direktorja. Prej so bili tiho in (proti svoji volji?) sodelovali pri sporni nabavi. Saj Ivana Galeta razumem, ni tako enostavno o tem spregovoriti, posledice so lahko hude, izguba službe ni najhujša med njimi. (Kasneje izvemo, da Gale le ni bil čisto tiho. Želel je stopiti v stik z Janšo, a ga je premier ignoriral.) Zanima me tudi, zakaj ščiti direktorja Zakrajška, bivšega župana Velikih Lašč, človeka brez duše in koristolovca, člana SDS, kot ga nekateri opišejo. Nič ni povedal o njegovih spornih kupčijah, o katerih nekateri pišejo. Jih ni ali pa zanje ne ve? Počivalšek se pričakovano brani, da ne gre za nobeno afero (čeprav je bila nabava »samopostrežba za izbrane«), da je bil cilj samo čim prej zagotoviti opremo za zdravstveno osebje in vse, ki so jo tisti čas najbolj potrebovali, zgodba pa se je spremenila v politično motiviran in zrežiran lov na njegovo glavo, zato ne bo odstopil. Še vedno ne ve, da cilji ne opravičujejo sredstev? Njegovi poslanci ga podpirajo, saj jim gre za stolčke.
Dozdeva se mi, da se v resnici spopadata dve »mafiji«, Počivalškova in Janševa z desnimi priskledniki. Kaj mislim s tem? Vsi so se borili za nabavo medicinske opreme in za vojni dobiček. Držijo se v šahu in se bodo še naprej. Janša ne more žrtvovati Počivalška, ker bi s tem žrtvoval tudi svojo vlado, hkrati pa se verjetno boji, da bi lahko gospodarski minister kaj povedal o njegovih spornih kupčijah. V pravih, poštenih demokracijah bi vsi po vrsti odstopili.
Smo res še naprej »obsojeni«, da bomo ostali po stopnji korupcije na vodilnih mestih? Bo kdo pometel s takimi politiki in njihovimi praksami? Kriminalisti? Računsko sodišče, parlamentarna preiskovalna komisija? Bojim se, da ne, na žalost jih zdaj še epidemija »ščiti«, te naše velike »domoljube«.
Polona Jamnik, Bled
