V študijo so zajeli obdobje med 13. marcem in 13. aprilom in ga primerjali z enakim obdobjem lani. Pri skupnem številu zaznane kriminalitete med primerjanima obdobjema ni prišlo do posebnih razlik; izvršenih je bilo le 70 kaznivih dejanj manj, kar preračunano v odstotke pomeni le 1,5-odstoten padec. Vendar pa so kriminalisti v letni primerjavi v absolutnih številkah opazili številčni porast kaznivih dejanj, ki sodijo v poglavje, ki varuje zakonsko zvezo, družino in otroke. Največja upada so raziskovalci Inštituta za kriminologijo zaznali pri gospodarskih kaznivih dejanjih ter kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Pomembnejša upada so zaznali tudi pri kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje, kamor sodijo denimo kazniva dejanja v zvezi z drogami, ter pri kaznivih dejanjih zoper javni red in mir.
Gledano podrobneje po skupinah kaznivih dejanj je pri treh najpogostejših kaznivih dejanjih prišlo do porasta pri tatvini in veliki tatvini, medtem ko je poškodovanj tuje stvari le nekaj več. "Grobo lahko ocenimo, da je porast neskladen s siceršnjim upadanjem števila kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine, ki smo ga beležili zadnja leta na letni in tudi na mesečni ravni. Na ta dejanja trenutne razmere delujejo tako zaviralno (v smislu manj ljudi na kupu) kot pospeševalno (manj nadzora nad lastnino, daljša obdobja brez prisotnosti drugih ljudi)," so pojasnili na inštitutu. Pri preostalih sedmih kaznivih dejanjih, ki jih policija uvršča med deseterico najpogostejših, so trendi nekoliko drugačni. Porast v primerjavi z drugimi leti so zaznali pri grožnjah, zatajitvah in nasilju v družini. "Predvsem prvo in zadnje lahko kažeta na povečana trenja v medosebnih odnosih," so izpostavili.
Delno razlog za povečano nasilje leži v samem dejstvu, da so družine prisiljene več časa preživljati skupaj. Vendar obdobje pandemije in ukrepov zoper njo ne pomeni povečanega tveganja le zaradi časovne dimenzije teh stikov, temveč tudi ali predvsem zaradi povečanega stresa ter razdražljivosti na strani storilcev kot tudi povečanega občutka nemoči in nezmožnosti iskanja izhoda na strani žrtev. Do izrazitega skoka med kaznivimi dejanji je prišlo tudi pri prijavljanju kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe. Na inštitutu so to pripisali negotovosti v luči omejevanja gibanja, ki je v začetku epidemije vladala glede stikov otrok z razvezanima staršema.
Pri ostalih kaznivih dejanjih, nasprotno, zaznavajo upad njihovega števila, najbolj izrazito pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. To je skladno tudi s tujimi ugotovitvami, da je preprodaja droge izrazito upadla, saj je zaradi omejitev gibanja in poostrenega nadzora bistveno težja.
