Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ta teden izrazil veliko zaskrbljenost zaradi vse večjega širjenja okužb z novim koronavirusom v latinskoameriških državah. Dejal je, da pandemija še zdaleč ni končana, in vlade pozval, naj nadaljujejo odkrivanje, izoliranje in medicinsko obravnavo vseh okuženih.
V Latinski Ameriki je pandemija izbruhnila pozneje kot v Evropi in ZDA. Prvi primer v regiji so ugotovili šele 26. februarja v Braziliji, do včeraj pa so našteli 182.797 okuženih, umrlo je 9516 oseb, kažejo podatki Univerze Johns Hopkins. A kot je dejal direktor WHO, so te številke zaradi premajhnih zmogljivosti izvajanja testov daleč prenizke glede na dejansko stanje.
Nevarna mešanica virusov zike, denge, ošpic in koronavirusa
Po ocenah, ki jih je v torek sporočil namestnik direktorja Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) Jarbas Barbosa, je Latinska Amerika s Karibi danes v fazi širjenja pandemije, v kakršni je bila Evropa pred mesecem in pol, zato je v naslednjih tednih pričakovati eksponentno rast primerov okužb in smrti v tej regiji. Ugotavljajo tudi, da je pandemija covida-19 na tem območju naslednja po epidemijah ošpic, zike in denge – samo s slednjo je bilo lani okuženih več kot tri milijone prebivalcev. Gre za nevaren koktajl virusov, tako imenovano sindemijo (združitev dveh ali več epidemij), pri čemer so simptomi pri dengi in ziki pa tudi čikungunji podobni kot pri koronavirusu. Epidemiologi sumijo, da je prav tak koktajl botroval zelo velikemu številu smrtnih primerov v ekvadorskem mestu Guayaquil, kjer so bili priča prizorom trupel ljudi celo na cestah.
Kaj bo, ko »nepomembna gripica« pride v favele
Domala vse države te regije so konec marca ali v začetku aprila sprejele podobne ukrepe kot v Evropi. V Braziliji, kjer je največ okuženih, je večina zveznih guvernerjev razglasila izredne razmere vkljub stališču predsednika države Jaira Bolsonara, ki se temu odločno upira in si prizadeva za njihovo razveljavitev, češ da gre za nepomembno gripico in da število umrlih ni vrednostno primerljivo z gospodarsko škodo, ki jo bo povzročila karantena. Do včeraj je bilo v Braziliji po uradnih podatkih 73.235 okuženih in več kot 5000 smrti, po napovedih epidemiologov pa bo država v naslednjih dneh največje žarišče koronavirusa v Latinski Ameriki. Zelo veliko bojazen predstavlja širjenje okužbe v favelah Sao Paula in Ria de Janeira, kjer okoli 13 milijonov ljudi živi v nemogočih razmerah, gostota prebivalcev pa je izjemno velika.
Za revne skrbijo narkokarteli
Vlade nekaterih drugih latinskoameriških držav pa že v kratkem napovedujejo rahljanje ali ukinitev omejevalnih ukrepov. Na eni strani to zahtevajo podjetniki, na drugi pa realnost, kajti velik odstotek delovno aktivnega prebivalstva živi od tako imenovanega neformalnega dela oziroma dela na črno. Gre za revnejše sloje, ki se prebijajo iz dneva v dan; če so ob priložnostni zaslužek, nimajo za hrano. Takih je denimo v Peruju okoli 10 milijonov, v Braziliji od 40 do 50 milijonov prebivalcev. Programe pomoči zanje so uvedle bolj socialno naravnane vlade, a to ne zadostuje. Te dni je v revnih naseljih v Kolumbiji opaziti na oknih viseče rdeče cunje, kar je postal znak, da stanovalce pesti huda lakota.
V Mehiki, kjer se z neformalnim delom preživlja okoli 50 odstotkov prebivalcev, so hrano med revne začeli delili člani narkokartelov. Zloglasni Joaquin Guzman alias El Chapo, ki je zaprt v ZDA, jih je prek svoje hčerke oskrbel s hrano v škatlah, na katerih je njegova slika. Med najbolj ogroženimi državami je Venezuela, kjer je po podatkih humanitarnih organizacij okoli sedem milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči, nad celotno regijo pa visi še grozeča napoved velike ekonomske recesije.
