Kot smo lahko v začetku epidemije videli in prebrali v medijih (sedaj so informacije, ki nam jih vladni govorci posredujejo, zelo okleščene in smo za marsikatere pomembne podrobnosti prikrajšani), so bili med obolelimi v domovih tudi zaposleni, ki dolgo časa sploh niso imeli niti ustrezne zaščitne opreme. To je za sabo potegnilo drastično zmanjšanje osebja, saj so morali v karanteno tudi njihovi potencialno okuženi sodelavci. V naših prenatrpanih domovih, ki so bili že pred epidemijo kadrovsko izredno podhranjeni in so zaposleni zaradi preobremenjenosti za bedno plačo izgorevali že takrat, si ni težko predstavljati, da je njihovo delo v novih okoliščinah preseglo človeške zmožnosti in sposobnosti, saj sta se od njih dodatno pričakovali tudi ustrezna skrb in nega obolelih, ki so, kot sta zatrdili dve vladni govorki, imeni sem pozabila, sami hoteli umreti »doma« in niso želeli v bolnišnico, kar so jim »humano« omogočili.
Sprašujem se, ali je kdo tem ljudem in njihovim svojcem pojasnil, kakšna smrt jih čaka. Kot smo lahko pred kratkim videli v poročilih, so zakriti zaposleni iz doma za starejše v Franciji poročali, da so umirajočim olajšali trpljenje z anestezijami. Iz povedanega in vsega, kar o bolezni vemo, se da sklepati, da je umiranje »v domačem« okolju grozljivo, ljudje se dušijo in zadušijo, zato je zame, zelo milo rečeno, nedopustno, da pri tem, ko v bolnišnicah niso bile zasedene vse kapacitete, starejši niso bili vredni niti tega, da bi jim z razpoložljivimi respiratorji vsaj omilili kruto predsmrtno trpljenje.
Če bi bila jaz predsednica države ali vlade, si ljudem v domovih po vsem tem ne bi upala pred oči. Naš minister za zdravje, zdravnik, pa naj za »umiranje doma« prevzame odgovornost in naj je ne prelaga na domove, ki so bili brez konkretne in strateško premišljene takojšne zunanje pomoči nemočni.
Koalicija in posebno gospod zdravstveni minister so soodgovorni tudi za onemogočenje epidemiološke stroke; nihče se ni oglasil, ko ji je vlada, zaradi njihove kritičnosti, odvzela pristojnosti. Novi sogovornik, gospod Milan Krek, strokovnjak za odvisnosti, nam ne zbuja upanja, da bo ustavil še vedno akutna žarišča okužb v domovih za ostarele.
Lada Zorn, Ljubljana
