Banke so januarja in februarja ustvarile 51,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. »Na zmanjšanje dobička so vplivali predvsem za 39 odstotkov nižji neto neobrestni prihodki in nizka, enoodstotna rast neto obrestnih prihodkov. Posledično se je znižala neto obrestna marža, ki je do konca februarja za zadnje enoletno obdobje znašala 1,78 odstotka,« so v najnovejšem poročilu o poslovanju bank zapisali v centralni banki.
Operativni stroški so se letos povečali hitreje kot bilančna vsota. Potem ko so banke januarja neto oblikovale oslabitve in rezervacije, je februarja na ravni bančnega sistema spet prevladovalo neto sproščanje oslabitev in rezervacij, in sicer v višini 7,3 milijona evrov. Donos na kapital pred obdavčitvijo je do februarja znašal 6,5 odstotka.
Bilančna vsota bančnega sistema se je po nekaj mesečnem povečevanju februarja znižala za 227 milijonov evrov na 41,48 milijarde evrov, kar je upočasnilo njeno medletno rast na 5,3 odstotka. Na naložbeni strani so se februarja v nasprotju s preteklimi meseci zmanjšala predvsem sredstva pri centralni banki. Povečala so se posojila nebančnemu sektorju, tako pri podjetjih kot pri gospodinjstvih.
Rast posojil nebančnemu sektorju se je februarja povečala na 6,1 odstotka medletno, tako zaradi porasta posojil podjetjem, gospodinjstvom kot tujcem. Posojila podjetjem so se po zmanjšanju decembra lani v prvih dveh mesecih letos povečala za 284 milijona evrov na 9,2 milijarde evrov. S tem se je medletna rast teh posojil zvišala na 5,4 odstotka.
Rast posojil gospodinjstvom februarja nespremenjena
Rast posojil gospodinjstvom je februarja v primerjavi z januarjem ostala nespremenjena, znašala je 5,9 odstotka medletno. Skladno s pričakovanji se je upočasnila predvsem rast potrošniških posojil, in sicer je februarja znašala 6,7 odstotka medletno, obseg teh posojil pa se je februarja na mesečni ravni zmanjšal za štiri milijone evrov. Rast stanovanjskih posojil, ki se je večino lanskega leta gibala nekoliko nad petimi odstotki medletno, se je februarja letos zvišala na 5,7 odstotka, obseg teh posojil pa se je februarja zvišal za 18 milijonov evrov.
Delež nedonosnih izpostavljenosti se je v prvih dveh mesecih ohranjal na decembrski ravni 2,2 odstotka, z rahlo znižanim stanjem pri 991 milijonih evrov. Deleži teh izpostavljenosti so se rahlo zmanjšali pri podjetjih in tujcih ter povečali v sektorju obrtnikov, v vseh primerih za 0,1 odstotno točko. Deleži nedonosnih izpostavljenosti v podjetjih so se v prvih mesecih leta še naprej zniževali tako pri velikih, kjer je bil delež 3,4 odstotka, kot pri majhnih in srednjih podjetjih s 5,7 odstotka.
Kakovost portfelja ostaja ugodna v sektorju prebivalstva, z 1,9-odstotnim deležem nedonosnih izpostavljenosti pri stanovanjskih posojilih in 2,6-odstotnim deležem pri potrošniških posojilih, so navedli centralnobančni analitiki.
Rast vlog nebančnega sektorja se je februarja upočasnila, vendar je s 5,7-odstotno medletno rastjo še vedno presegla rast bilančne vsote. K povečanju teh vlog so najbolj prispevale višje vloge gospodinjstev s 7,3-odstotno rastjo medletno. Rast vlog podjetij je februarja znašala dva odstotka medletno. Med vlogami nebančnega sektorja se je delež vlog na vpogled ohranil pri 73 odstotkov, pri vlogah gospodinjstev pa se je povečal na 78,5 odstotka.
