Atletika v času pandemije koronavirusa kot ena najglobalnejših športnih panog na svetu plačuje visok davek. Iz Mednarodne atletske organizacije (IAAF) so sporočili, da do 20. novembra ne bo nobenih kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu. V primeru tekmovanj v tem času ne bo upoštevana nobena predpisana norma. V skladu z načeli Mednarodnega olimpijskega komiteja je IAAF sporočil, da bodo za olimpijske igre prihodnje leto obveljale vse doslej dosežene norme. Sklepe IAAF so najtežje sprejeli evropski atleti, ki naj bi imeli avgusta vrhunec v Parizu. Organizatorji sporočajo, da priprave na prvenstvo potekajo po predvidenem programu, da pa obstaja možnost, da bo zaradi pandemije koronavirusa tekmovanje prestavljeno. Prvenstvo naj bi med 25. in 30. avgustom potekalo na stadionu Sebastiena Charletyja v južnem delu Pariza, ki sprejme do 20.000 gledalcev in so ga temeljito prenovili leta 1994.
»Morali smo sprejeti dolgoročne ukrepe, da bodo imeli atleti in atletinje jasnejšo prihodnost. Vsakomur je jasno, da zaradi širitve virusne epidemije športniki na različnih celinah še zdaleč nimajo enakovrednih pogojev,« pojasnjuje Sebastian Coe. Predsednik IAAF se je zahvalil številnim strokovnjakom, ki so sodelovali pri drastičnih odločitvah, ter dodal, da svetovno atletiko v naslednjih mesecih zaradi zaprtih meja čaka težak izziv izvedbe tekmovanj.
SP in EP drug za drugim
Številne športne panoge imajo sedež mednarodnih organizacij na davčno prijaznih lokacijah. Tudi Mednarodna atletska organizacija, ki ima sedež v Monte Carlu, kar ji bo v težkih časih zelo pomagalo. Monaška kneževina bo v času finančnih težav zaradi pandemije zaposlenim na IAAF krepko priskočila na pomoč. Polovici zaposlenih na čakanju bo pokrila 70 odstotkov plače.
Zaradi prestavitve olimpijskih iger je IAAF za eno leto prestavil svetovno prvenstvo v Eugenu. Lokacija v ameriški zvezni državi Oregon bo ostala nespremenjena, svetovno prvenstvo pa bo od 15. do 24. julija 2022. Evropska atletska organizacija (EAA) je sporočila, da bo evropsko prvenstvo leta 2022 gostil München, in sicer med 15. in 21. avgustom. Atletsko prvenstvo bo del programa v šestih športnih panogah (še v gimnastiki, golfu, kolesarstvu, triatlonu in veslanju), ki bo potekal na Bavarskem med 11. in 21. avgustom.
Slovenski atleti bodo lahko znova trenirali na stadionih
Prestavitve prvenstev zaradi pandemije koronavirusa kažejo nepovezanost svetovne in evropske organizacije. Zaradi sklepa IAAF bodo evropski atleti na največjem letošnjem tekmovanju prikrajšani za olimpijsko normo. Da IAAF in EAA sodelujeta zelo slabo ali pa sploh ne, kažeta termina največjih tekmovanj v letu 2022, ki si v Eugenu in Münchnu sledita drugo za drugim. »Strinjam se, da svetovna in evropska atletika nista dovolj povezani. Menim, da je do večjega razkoraka prišlo v zadnjem času, ko je predsednika EAA Sveina Arneja Hansena zadela kap. Tisti, ki trenutno vodijo evropsko atletiko, imajo drugačne poglede. Po mojem mnenju ne najboljših,« meni predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar in dodaja: »Sebastian Coe je bolj drzen. A ima težavo, ker številnih predlogov ne more uresničiti.«
Dobnikar nam je včeraj sporočil dobro vest za slovensko atletiko. Pravi, da si je v zadnjih dveh tednih močno prizadeval, da bi vrhunski atleti lahko začeli trenirati. Zato je stopil v stik z ministrico za šport Simono Kustec in ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom. »Moj trud je obrodil sadove. V četrtek zvečer sem prejel vladni dopis, da so upoštevali naša prizadevanja in da bodo ob upoštevanju varnostne razdalje atletski stadioni znova lahko odprli svoja vrata. Poznam precej županov, ki so ves čas stali ob strani športnikom, a so imeli zvezane roke, saj so upoštevali državne omejitve. Sedaj morajo le še odpreti stadione,« pravi Dobnikar.
Roman Dobnikar bo vnovič kandidiral za predsednika AZS
V nadaljevanju pogovora je predsednik AZS priznal, da je atletika v času pandemije zaradi zaprtja stadionov utrpela precejšno škodo. »Odločno zagovarjam svoje stališče, da bi vrhunski atleti lahko ves čas trenirali tudi v času epidemije. Najboljši atleti so zaposleni v državnih organih in so zelo odgovorni. Zavedajo se svojega poslanstva in pomembnosti zdravja. Prepričan sem, da bi vzorno skrbeli za varnostne standarde. Ostanimo pozitivni, saj je ta čas najpomembnejše, da bodo atleti lahko spet trenirali.«
Z Dobnikarjem smo se dotaknili njegovega štiriletnega mandata na čelu AZS, ki se bo iztekel januarja prihodnje leto. »O volitvah se bomo pogovarjali jeseni, če bodo seveda dopuščale razmere. Ne skrivam, da bom znova kandidiral za predsednika. Prvo leto vodenja, ko sem nadomestil Janeza Benčino, bi najraje pozabil, v zadnjih štirih letih pa sem dodobra spoznal vodenje tako velike športne organizacije, kot je atletska. Ponosen sem na bilančno stanje zveze. Tudi če me bo zamenjal kdo drug, bo vstopil v organizirano športno panogo,« je sklenil Roman Dobnikar.
