Kako zaupati vsevedu, ki vsevprek zmerja, obdolžuje in ponižuje zdravstvene strokovne institucije in novinarje, nabira okrog sebe le poslušne, strankarsko opredeljene kimavce in odslavlja strokovnjake, ki si drznejo dvomiti o njem, se ponaša z milijardnimi (prekopiranimi) reševalnimi ukrepi in nam kar z nekakšnim sladostrastjem grozi še z zaostrovanjem ukrepov. Bojim se, da nas bo nekdanji vsevedni zujfar utopil v novih dolgovih. Kadar obrtna in gospodarska zbornica utihneta, se me polasti nerazložljiv nemir. Apologeti svobodnega trga, zasebnega lastništva, zveličavnosti tržnega gospodarstva, kar vse menda država omejuje, so nenadoma zadovoljni z njo. No, morda samo še tale milijardica, pa bo še bolj v redu… Zahtevajo še pa še več državnih intervencij, češ da rešimo delovna mesta, da zgradimo ekonomske temelje države… Tu sem otrpnil od dvoma, od ekonomske znanosti pa še nisem slišal prepričljive razlage.
Zakaj je tako, je druga zgodba, ki jo gre med drugim pripisati kronični večinski abstinenci volilnega telesa, ki dopušča, da ekstremi pridobivajo večjo težo, kot jo dejansko imajo, deloma pa tudi temu, da nas izvoljeni naknadno prevarajo in se, zaradi samoohranitve, odenejo v druge barve, kot so bile tiste, zaradi katerih smo jih volili. Trdno sem prepričan, in ne le jaz, da se bo to prav njim, ne gospodarju, kot bumerang vrnilo s politično osamitvijo. Njihov virus covid bomo volilci. Zakaj, za božjo voljo, pa bi jih volili, če so nam že dokazali, da so politični kameleoni? Naj torej živijo preferenčni glasovi!
Pri iskanju razlag za naše dvome nujno potrebujemo strokovno verodostojne informacije. Ne take, recimo, da javni TV-servis (drugih ne gledam) pošlje snemalce na teren, da bi nam pričarali vso grozo početja neozaveščenih množic, ki da se družijo in na odprti sceni izdajajo nacionalni interes za zdravje. Pa reveži snemalci kljub vsem naporom niso zmogli zajeti kaj več kot le kakšen kader s tričlansko družinico, kakšen zaljubljen parček na pomladnem soncu, kakšnega kužka, ki je dvignil zadnjo nogo… Pa seveda kakšnega ogorčenega župana, ki nas poleti podi s svoje županovije, češ umaknite se tujcem, tokrat pa zato, ker nam ne more ničesar zaračunati, saj so vse lokalne znamenitosti in lokali zaprti. Ne vem, kdo je snemalcem javnega TV-servisa dal ukaz za takšne podvige (si pa dovolim misliti), vem pa, da to zagotovo ne prispeva k verodostojnosti informiranja. Novinarji, uredniki, prosim vas, razmišljajte s svojo glavo, da vas nekoč ne bi bilo sram, kaj ste počeli.
In na koncu naj, v veselje našemu upu in prihodnosti, našim zapriseženim in ogorčenim antikomunajzarjem vzkliknem: naj živita javno zdravstvo in civilna zaščita, ta relikta preteklosti!
Josip Meden, Ljubljana