Novosti in ukrepi:

- Kacin: Do konca meseca ukrepi za ljudi ostajajo enaki.

- Vlada proučuje možnost vsaj delne sprostitve omejitev gibanja med občinami in začetek izvajanja določenih športnih dejavnosti.

- Prvi manjši paket sproščanja omejitev odvisno od poteka dogodkov morda že naslednji ponedeljek.

- V Sloveniji po grobih ocenah Beovičeve dejansko med 3000 in 4000 okužb z novim koronavirusom.

- V ponedeljek osem novih potrjenih okužb z novim koronavirusom ob 541 testiranjih, ena nova smrt.

- Po vstopu v državo obvezna sedem dnevna karantena, zadnji dan pa je nujno potrebno testiranje.

- Beovičeva: Delo v tistih tovarnah, ki jih nismo ustavili, poteka varno.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Beovićeva, mora biti pred začetkom sproščanja ukrepov izpolnjenih več pogojev. Ugašanje epidemije mora biti prepričljivo in mora trajati vsaj nekaj dni. Poleg tega mora biti v Sloveniji na razpolago veliko testiranj, s katerimi bodo pristojni odkrili čim več primerov, ki bi se lahko razširili v nova žarišča.

»Pomembna je učinkovita epidemiološka služba, ki bo zaznala vsak nov primer ali izbruh, ga analizirala in omejila. Ker je tako kot na številnih drugih področjih v Sloveniji usposobljenih strokovnjakov za to delo malo, si veliko obetamo od sodobne tehnologije, ki nas bo lahko opozarjala na stike,« je dejala.

Pri tem je izpostavila aplikacijo za mobilne naprave, katere temeljni namen je obveščanje posameznikov o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo. Zagotovila je, da takšna aplikacija ne bi pridobivala nobenih drugih osebnih podatkov, saj se zavedajo pomena njihovega varstva.

ZZZS bo s pleč delodajalcev začasno prevzel strošek bolniških za prvi mesec odsotnosti

Zavod za zdravstveno zavarovanje bo skladno s protikoronskim zakonom kril nadomestila za bolniško odsotnost od prvega dneva odsotnosti. Prvi mesec bolniške odsotnosti so doslej krili delodajalci. Gre za odsotnosti zaradi katerekoli bolezni, ne le covida-19. Nadomestilo za prvi mesec bo zavod kril od uveljavitve zakona do kvečjemu konca maja.

Javna zdravstvena blagajna bo krila nadomestila od prvega dne zadržanosti od začetka uveljavitve zakona, to je 11. aprila. Epidemija novega koronavirusa je bila sicer razglašena že mesec prej, za ta čas bodo bolniška nadomestila krili delodajalci.

Nadomestilo plače bo izplačal delodajalec, nato pa dobil izplačano nadomestilo povrnjeno od ZZZS najpozneje v 60 dneh po predložitvi zahteve. V primeru samostojnih zavezancev (npr. kmetje, samostojni podjetniki) nadomestilo plače izplača ZZZS najkasneje v 30 dneh po predložitvi zahteve za izplačilo nadomestila. Zahtevo je treba vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020, piše na spletni strani ZZZS.

Za delodajalce, ki so neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, določbe interventnega zakona glede nadomestila plače v breme ZZZS ne veljajo. Zanje ostaja v veljavi enak sistem, torej nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni krije delodajalec, od 31. delovnega dne pa obvezno zdravstveno zavarovanje.

Za prvih 30 dni je delavec upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov plače. V primeru izolacije pa je bolnik upravičen do nadomestila v višini 90 odstotka od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS, so navedli na ZZZS.

Če pride do okužbe s koronavirusom na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal delo na oddelku z bolniki s covidom-19, ali policista, ki je opravljal delo na mejni kontroli in se je tam okužil) in nato zavarovanec zboli, je razlog za bolniško poškodba pri delu. Zavarovanec je v tem primeru upravičen do 100-odstotnega nadomestila, ki ga pa tudi za prvih 30 delovnih dni izplača delodajalec v breme ZZZS oziroma proračuna.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje oziroma ob odsotnosti zaradi varstva otroka nezmožen za delo ali to postane med tem, ima pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju. V tem času se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS, so pojasnili na ZZZS.

Vlada razmišlja o sprostitvi nekaterih športnih dejavnosti

»Pri sproščanju ukrepov razmišljamo tudi o športnih na prostem, ki zagotavljajo varno razdaljo med sodelujočimi. Že v ponedeljek sem navedel, da bi bil lahko to tenis, dodajam lahko badminton, golf, kolesarjenje ...,« je nanizal Kacin.

»Seveda pa v kratkem ni mogoče pričakovati velikih javnih prireditev, športnih in ostalih. Tega v prihodnje ne moremo pričakovati,« je zatrdil.

Na ministrstvu za zdravje so se minuli teden odločili za postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja in s tem razbremenitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zagotovitev pretočnosti bolnikov iz primarne na sekundarno raven ter čim prejšnjo zagotovitev zdravstvene obravnave tudi drugim bolnikom. Poleg tega skušajo na ta način zmanjšati tudi učinek sprejetih ukrepov na podaljševanje čakalnih dob.

Ponovna uvedba dejavnosti, kot so ambulantna specialistka in diagnostika, rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja, bo po vladnem odloku, ki je v veljavi od sobote, veljala le za bolnike, »ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal in pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja«

Zagon predelovalne industrije?

Oživljanje se napoveduje tudi v predelovalni industriji. Danes bosta med drugim proizvodnjo znova zagnali podjetji Hisense Gorenje in Elan, medtem ko so se v Revozu odločili, da bo proizvodnja stala tudi še ta teden. Številna proizvodna podjetja so kljub omejevalnim ukrepom države za zajezitev širjenja koronavirusa ohranila delovanje proizvodnje. Ob živilskih in infrastrukturnih podjetjih ta teče med drugim v Leku, Krki, Siju, Tabu, Impolu, Uniorju, Cablexu, Domelu, Knauf Insulation.

koronavirus vlada ukrepi zdravstvo industrija vlada RS Slovenija